Hvala, predsednica.

Zdaj danes obravnavamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju dela, ki ga je Vlada predložila po nujnem postopku. Gre za zakon, ki se dotika nekaterih ključnih vprašanj socialne prihodnosti naše države, od položaja brezposelnih, aktivacije starejših do pogojev za delovanje agencije za zaposlovanje in sistema javnih del. Zakon je poln nedorečenosti, nedoslednosti in neusklajenosti celo znotraj Vlade. Zakonodajno-pravna služba na primer opozarja, da je zakonski predlog pripravljen neustrezno in na način, ki zmanjšuje pravno varnost in preglednost pravnega reda. Naj navedem samo nekaj argumentov v podkrepitev tega. Predlog zakona spremlja drug zakon, spreminja drug zakon kar v prehodnih določbah. Čeprav ne gre za določila uskladitvene narave. Pa še v tem primeru bi moral predlagatelj zakona pripraviti novele teh zakonov. Gre za pravno lomastenje, ki drastično zmanjšuje pravno varnost in preglednost pravnega reda za povprečnega državljana, kar je sicer ustavna norma v 2. členu Ustave Republike Slovenije. Ali pa obrazložitve nekaterih predlaganih sprememb in dopolnitev so pomanjkljive ali jih celo ni. V nekaterih obrazložitvah je le dobesedno povzeto predlagano besedilo člena oziroma odstavka. Takšno pravno malomarnost redko vidimo v zakonodajnem procesu. Zaradi nujnega postopka, kot vemo, zakon je v Državni zbor prišel 17. 6., o njem na plenarnem zasedanju odločamo že 20. 6. zatorej zaradi nujnega postopka sprejemanja zakonodajnega predloga ne bo mogoča širša razprava, ki bi te nepreglednosti in napake razčistila. Posledično so vprašljive zakonske rešitve, saj nepravilnosti, na katere opozarja Zakonodajno-pravna služba, ne bodo v celoti odpravljene. Predlog med drugim naslavlja dvig denarnega nadomestila za brezposelnost. Medtem ko razumemo socialni vidik tega ukrepa, pa se moramo vprašati o njegovem učinku posebej v obdobju polne zaposlenosti, ki mu verjetno sledi obdobje gospodarskega ohlajanja. Temeljno vodilo poslancev stranke Demokrati je spodbujanje aktivnosti, ne pasivnosti. Višja nadomestila sama po sebi ne bodo rešila problema strukturne brezposelnosti, prej bodo zmanjšala motivacijo za iskanje nove zaposlitve in podaljšala obdobje odvisnosti od socialnih transferjev, kar je v nasprotju z načelom, da se mora delo izplačati. V našem programu zagovarjamo, da naj vsak, ki prejema socialno pomoč, vrača skupnosti v obliki javnih del. Vlada s tem predlogom odpira tako imenovane fiskalne škarje, na eni strani povečuje trajne obveznosti države, ne da bi pojasnila, kako jih bomo dolgoročno financirali. V času relativno visoke gospodarske aktivnosti in nizke brezposelnosti, ko bi morali poskrbeti za krepitev dolgoročne vzdržnosti preko oblikovanja dodatnih rezerv za krizna obdobja in strukturno reformirati trg dela za prihodnje krize, ta Vlada vodi izrazito prociklično politiko s katastrofalnimi posledicami v primeru nastopa gospodarske krize.

Že na Kolegiju predsednice Državnega zbora sem opozoril, da sprejemanje zakonov praktično čez noč prinaša nedomišljene rešitve, slabo pripravljena zakonodaja pa vnaša dodatno nepreglednost v že tako zbirokratiziran sistem. Poleg tega zakonu v pomembnem delu nasprotuje minister za finance. Ki se verjetno zaveda posledic, ki jih bodo rešitve iz tega zakona pomenile za javno blagajno. Zaradi vsega naštetega poslanci stranke demokrati takšnega zakona ne moremo podpreti. Hvala.