Spoštovana predsednica, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Zakon, ki ga danes obravnavamo po nujnem postopku je predvsem posledica zavez, danih Evropski komisiji v sklopu načrta za okrevanje in odpornost. Njegov pomemben mejnik je namreč tako imenovani porušitev mostu do upokojitve. Stanja, ko delodajalci z višjo in nižjo stopnjo soglasja delavca ob približevanju delavčeve upokojitvene starosti prekinejo delovno razmerje, brezposelna oseba pa nato do izpolnitve upokojitvenih pogojev prejema nadomestilo za primer brezposelnosti. Ureditev, ki je bila zasnovana za varstvo starejših delavcev pred odpuščanjem, v tem primeru deluje kontraproduktivno in znižuje stopnjo zaposlenosti. Zakon, zato zakon predlaga rešitve, ki na eni strani zapirajo to možnost, na drugi strani pa vzpostavljajo posebne rešitve, ki bodo olajšale delovne pogoje in delovno aktivnost zaposlenim v zadnjih letih pred upokojitvijo in s tem prispevale k ohranitvi njihove zaposlitve ter upokojitve. Tako imenovano čakanje upokojitve na zavodu bi se s tem zakonom bistveno omejilo. Zakon vsebuje tudi mnoge druge rešitve, a med najpomembnejše spadajo višine nadomestil, ki jih delavci prejmejo v primeru izgube zaposlitve.

Socialni demokrati bi si želeli, da bi ta nadomestila za primer, predvsem pa omejitve njihovega najvišjega zneska ustrezno prilagodijo. Tudi z uveljavitvijo tega zakona, bodo po našem iskrenem prepričanju še vedno bistveno prenizka, zlasti za delavce z višjimi prihodki. Zavedati se moramo namreč, da nadomestilo za primer brezposelnosti ni stvar svobodne izbire posameznika. Do njega je upravičen le v primeru, da dela ni izgubil po lastni volji ali krivdi oziroma je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno. Zlasti, ker gre za pravico, za katero vsi zaposleni plačujejo zakonsko obvezne prispevke. Posebej pa opozarjamo, da lahko izguba dela doleti tudi delavce z višjo plačo. Dohodkovni šok je v tem primeru še veliko večji in Socialni demokrati smo prepričani, da je smisel socialne države, da v takih trenutkih nudi oporo vsem, tudi srednjemu razredu. Vztrajamo pa, da je nepravično izbrisati izjemo in znižati najvišji znesek nadomestila slovenskim delavcem, ki prebivajo v tujini, zaposleni pa so pri delodajalcih v tujini, kjer tudi opravljajo delo. Tako imenovani delavci migranti plačujejo zavarovanje za primer brezposelnosti v tujini v višjem znesku, kot je določeno v Sloveniji. Seveda je tudi njihov dohodek praviloma višji od dohodkov za primerna dela, primerljiva dela v Sloveniji.

Ocenjujemo, da ni pravično ukinjati te izjeme, gre namreč za plačilo pravice iz dela v primeru delavcev migrantov, Republika Slovenija od drugih držav prejme celo povračilo teh sredstev, torej Republika Slovenija je v plusu. Zato smo na odboru vložili amandma, ki ga v odločanje predlagamo tudi Državnemu zboru. Z ustrezno dopolnitvijo 29. člena bi zagotovili, da bi se zgornja meja nadomestil za te delavce ohranila pri tisoč 500 750 evrih. To je skladno z našimi napovedmi ob obravnavi zakona, ki ga je vložila skupina volivcev in obžalujemo, da Vlada ni imela posluha za njihov specifični položaj. Za mnoge od njih namreč ne obstaja alternativna ustrezna delovna mesta v Sloveniji. Zato apeliram na vse poslanske skupine, da predlagajo našo, da rešitev našo podprejo.

Hvala.