Pozdravljeni. Hvala za besedo.

Torej novela Zakona o urejanju trga dela, ki jo obravnavamo danes, vsebuje naslednje glavne poudarke. Zgornja meja denarnega nadomestila za brezposelnost se potem, ko je bila leta 2013 z Zakonom za uravnoteženje financ, torej z zloglasnim ZUJF-om, določena v fiksnem znesku spreminja tako, da je opredeljeno v sorazmerju z minimalno plačo. Denarno nadomestilo za brezposelnost je pravica iz naslova socialnega zavarovanja, za katero zavarovanci plačujejo prispevek, torej delavci plačujejo prispevek za zavarovanje, da jim je v primeru izgube zaposlitve v času, ko iščejo naslednjo zaposlitev, zagotovljeno vsaj preživetje. In trenutni znesek 892,5 evra bruto, kar je približno 653 evrov neto, tega ne zagotavlja. Po osnovnem zakonu bi v prvih treh mesecih nadomestilo morala znašati 80 procentov osnove, kar pri povprečni plači pomeni 2 tisoč neto. Torej, če upoštevamo napovedi, da je Slovenija na pragu nekega gospodarskega prestrukturiranja, je tak znesek 653 evrov, ki ne dosega niti zneska minimalnih življenjskih stroškov, slab signal in slab obet za tiste delavce, ki si bodo mogoče morali poiskati novo službo ali se pa v času brezposelnosti z vključitvijo v enega od programov aktivne politike zaposlovanja celo dodatno izobraževati ali usposabljati. Delovna aktivnost v starostni skupini od 25 do 55 let v Sloveniji je 92,6 procentov - najvišja v Evropi. Torej število ponujenih delovnih mest na zavodu na vseh stopnjah izobrazbe dva do trikrat presega število iskalcev zaposlitve in ni strahu, da brezposelni ne bi iskali zaposlitve. To očitno počnejo. Številke v delovni aktivnosti jasno kažejo, da ko imajo slovenski delavci priložnost za delo, tudi delajo, in to z najvišjim deležem v Evropi, tako da anekdote o trumah ljudi, ki naj bi izkoriščali nadomestilo na zavodu in lenarili, in teze o pasti neaktivnosti, ko naj bi višje nadomestilo odvračalo zaposlitve, so glede na podatke, ki so nam na voljo, nič več kot to - anekdote in miti. Poleg spremembe pri omejitvah denarnega nadomestila novela vsebuje še naslednje. Odpravlja izjemo višje denarno nadomestilo za obmejne delavce iz dveh razlogov; prvič, ker je taka neenaka obravnava glede na to kje človek dela protiustavna in drugič, zato ker glede na vezavo nadomestila na minimalno plačo bo čez dve leti nadomestilo po osnovnem zakonu itak višje od tistega, ki je nominalno predlagano bodisi z amandmajem bodisi s tem, ki je že v zakonu. Torej ta izjema je neustavna in ni več potrebna. Drugič, vključuje tudi spremembo pri izjemi od načela izkoriščenosti zavarovalne dobe, ki omejuje veriženje obdobij 25 mesečnega prejemanja nadomestila za brezposelnost, spodbude starejšim brezposelnim osebam za zaposlitev, možnost podaljšanja roka za opravljanje izpita iz slovenščine. Za državljane tretjih držav v registru brezposelnih, določitev minimalnega plačila za delavce, ki so vključeni v program javnih del in opredelitev njihovih pravic, Zavodu za zaposlovanje dovoljuje, da lahko zavrne posredovanje delavcev tistim delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo oziroma zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek, novela daje pravno podlago za izmenjavo podatkov med centri za socialno delo in Zavodom za zaposlovanje, kar je zelo pomembno za nadaljnje delovanje uspešnega sodelovanja teh institucij, posebej pri socialni in delovni aktivaciji težje zaposljivih ali dolgotrajno brezposelnih. Zavodu za zaposlovanje, ki ima že skoraj 20 let zakonsko določeno opravljanje javne službe posredovanja začasnega in občasnega dela študentov in dijakov, daje zakonske podlage, da bo to dejansko zavod lahko tudi izvajal v praksi. Zavod ima kapacitete, interes in kompetence za povezovanje ljudi s trajnimi zaposlitvami, kar je mnogo bolje, kot da dlje časa ostajajo v prekarnih nesigurnih oblikah zaposlitve, kakršno je študentsko delo. Zakon zvišuje tudi dovoljen obseg začasnega in občasnega dela upokojencev zdajšnjih 60 na 85 ur mesečno.

In sorazmerno se zvišuje tudi omejitev števila ur, ki jih je dovoljeno opraviti z upokojenskim delom pri posameznem delodajalcu. Posega tudi v definicijo zagotavljanja dela delavcev uporabniku, torej definicijo agencijskega dela oziroma posojanja delavcev tako, da bo zlasti inšpektoratu za delo omogočeno dokazovanje prikritega agencijskega dela oziroma razlikovanje med agencijskim delom in zagotavljanjem, legitimnim zagotavljanjem zunanjih storitev. Določa tudi, da morajo tuje agencije za zagotavljanje dela delavcev uporabniku, ki deluje v Sloveniji, pri nas ustanoviti podružnico z vsaj dvema zaposlenima z ustreznim strokovnim izpitom. Bančna garancija, ki jo morajo agencije predložiti, se zvišuje s 30 na 100 tisoč evrov. Ponuja tudi možnost dela po principu 80:90:100, kar pomeni, da delo od dela 80 procentov časa dobiva 90 procentov plače in ima za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznanih 100 procentov plačanih prispevkov. Kar verjamemo, da bo starejšim delavcem lahko omogočilo daljše ostajanje v aktivnosti. Zakon je bil na desetih sejah pogajalske skupine v celoti usklajen s socialnimi partnerji in na koncu se iskreno zahvaljujem vsem poslancem za odzivnost v tem nujnem postopku, še posebej pa Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za temeljito preučitev in vse odzive, ki so izboljšali ta zakon. Hvala.