Ja, hvala lepa za besedo.

Zdaj, jaz mislim, da v bistvu lahko pač tukaj se zahvalim ministrstvu, mislim, da za solidarno prihodnost, ker se mi je zdelo, da ste pač nekako konstruktivno pristopil temi. Namreč, a veste, uvod predstavnika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, češ da se danes pogovarjamo o tem, da morajo imeti, da nekdo mora imeti družine, pa izpostavljanje splava, mislim, da pač to ni današnji namen te seje. In če boste pač to problematiko zreducirali na ta nivo, potem seveda ne bomo nikamor prišli. Dejstvo je, da nismo Kitajska - nam je nekoliko bolj oddaljena, morda vam bolj blizu -, ko pač določajo, kakšna mora biti pa kdaj rodnost, enkrat ja, enkrat ne. Govorimo o tem, na kakšen način želimo spodbujati, bom rekla, družinsko politiko in seveda pač na ta način omogočiti tudi to, da pač Slovenija ne bo postala družba, ki izumira. Zdaj, glejte, izpostavili ste, da so problemi tudi v Evropi. So, seveda so, ampak to ne pomeni, da se jih mi ne smemo lotiti reševati. To nas, mislim, da ne obvezuje, ne. Jaz bi bila vesela, da bi bila država z ukrepi, ki damo največ na to, da problematiko v bistvu ali pa postanemo zgodba o uspehu na tem področju. Zdaj, v tej predstavitvi za to sejo smo podali tudi pač nek grafični prikaz, primerjava, ne vem, javne porabe za družine in otroke, kot je pač v odstotkih BDP. Ne vem, Švedska 3,8, Francija 3,6, Slovenija 2,6. Seveda tukaj smo še vedno slabi. Zdaj, govorili ste o nekih izjemnih kazalcih, ampak dejstvo je, da se povečuje tudi prag revščine v Sloveniji, to je treba povedati. In če se prag revščine poglablja, verjetno to ni spodbudno za družinsko politiko. Seveda treba je biti vendarle realen in povedati vse kazalce. Zdaj. Ko pa govorimo tudi o ciljih, mislim, da ni na mestu, veste, da se povsem pač primerjamo samo z Evropo, tudi zato, ker je Slovenija 12. najstarejša družba na svetu, 12. najstarejša na svetu. Tako da mislim, da je ta problem dosti večji kot če govorimo, saj drugje so tudi negativni kazalci. Zdaj, mislim, da niste prej razumeli, ko ste omenjali pa dolgotrajno oskrbo. Saj pač, kdo pa je prvi Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejel? Po dolgih letih nam je uspelo v prejšnji vladi, pa čeprav je imela številne druge izzive. Ampak projekcije pri nas kažejo, da je seveda delež starejših od 65 let, bo v prihodnjih desetletjih presegel 31 odstotkov. Zdaj, ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, ne, res je, starejši postajamo, tudi bolj dolgoživa družba, sicer ne tako zelo, niso tako visoki ti odstotki, ampak so in to je pozitivno in tega moramo biti veseli. Ampak kdo pa bo omogočal dolgotrajno oskrbo za starejše, ne. Zdaj aktivna družba, ne, davkoplačevalci, tisti, ki polnijo blagajne. In mi seveda imamo tukaj več izzivov. Če bomo postali vse bolj starajoča se družba, bomo imeli kmalu še večje težave na področju zdravstvene blagajne, na področju trga dela in tudi vseh ostalih blagajn, se pravi pokojninske, da bomo in vse ostalo. Se pravi, tukaj, tukaj pač ta trend je pomembno obrniti tudi zaradi ostalih zadev in a veste, potem ko je enkrat ta odstotek starejšega prebivalstva tako velik, potem se bomo morali vprašati, kako bodo naši podsistemi tudi delovali. Kdo bo skrbel za starejše. Že danes mnogi ne vedo in nimajo upanja, kdo bo zanje skrbel.

Zdaj, jaz tudi nekako rada presežem tisto razpravo, da imamo brezplačno šolstvo pa brezplačno zdravstvo, vse to se plačuje, vse to davkoplačevalci plačujejo, v takšni in drugačni obliki, tako da brezplačnosti ni. Blagajna se sama po sebi ne polni in polnijo lahko samo delovno aktivni prebivalci in tisti pač, ki ustvarjajo. Tako, da mislim, da ne bo rešitev, če se bomo ukvarjali s tem, eh, saj v Sloveniji nismo tako slabi, drugje je še slabše. Jaz mislim, da se moramo ukvarjati s tem, kaj bomo naredili. Bila bi zelo vesela, če bi mi povedali kakšno analizo, ki ste jo zagotovo pa v treh letih naredili, kaj je razlog v Sloveniji, da se pač ne odločajo ljudje za številčnejše družine ali pa da se sploh ne odločajo za otroke? Verjetno pač kakšna takšna analiza je in verjetno tudi razlogi. Zdaj, prej je bilo veliko govora o stanovanjski problematiki in pa rešitvah. Roko na srce, saj nekaj ste povedal, dejstvo je, da je pač začetni mandat in vaš kar lep čas deloval na podlagi stanovanj, ki so se začela graditi v prejšnji vladi in takrat je bil narejen zagotovo preskok in me veseli, da tudi vi vidite v tem pomemben segment. Vendar pa, ne pozabiti, da 60 odstotkov mladih še vedno živi pri svojih starših, ne? To je pa realnost naše mladine. In to je zagotovo pokazatelj, ki ne kaže najbolje in še drug kazalec, več kot 55, skoraj 56 odstotkov mladih vidijo pač težave v tem stanovanjskem problemu in pač je to tudi ena velika ovira za njih, da se ne odločijo potem za mogoče ustvarjanje družin.

Tako da jaz mislim, da pač bi morali kot družba odgovoriti bolj proaktivno na te izzive. Menim tudi, da je res pravilna pot, da ni družinska politika stvar neke Vlade in neke koalicije, ampak da bi morala biti demografska in seveda potem družinska. In, ko pogledamo razmejitve med starejšimi, mlajšimi, se pravi, ti odstotki. V bistvu politika, ki bi jo država vodila kot tako. Se pravi, da se pač pripravijo neki dolgoročni strateški cilji in tudi kratkoročni cilji in se k temu potem tudi sledi, kajti vedno znova neko rušenje in potem iskanje, nekaj, to ne bo pripeljalo k rešitvam. In jaz nikoli nisem rekla, da pač je samo problem te Vlade, demografska politika. Ne, bilo je že prej. In kot rečeno, mi smo pač poskušali z uradom z razbremenitvijo, davčno razbremenitvijo družin, z ukrepi, s spodbujanjem tudi drugih, bom rekla, področij, da bi vendarle tukaj nekako ljudje začutili to željo po ustvarjanju družine. In da pač mi je žal, če bomo pač to sejo končali s tem, da saj ni tako slabo, pa saj že prej se ni nič naredilo. Jaz bi si bolj želela, da se pač pove, kaj se bo dodatno naredilo za to, da bomo poskušali te kazalce umiriti, v prvi vrsti najprej umiriti, da ne bomo vse slabši. Kajti dejstvo je, da je leto 2023, kot sem rekla, eno presečno leto v razdobju od 2003, kjer je bil ta trend najnižji in da nas to mora skrbeti. Kot rečeno, letos ni nič, lansko leto ni nič boljše, še se poglablja in vprašanje bo, kaj bo konec tega leta. Zato tukaj je primerjava, zdaj ne vem, saj v Evropi je tudi hudo, to ni naša rešitev. Naša rešitev so ukrepi. Naša rešitev je ena res strukturna analiza, ki bo dala odgovore in potem seveda, da se podajo tudi konkretne rešitve.