Ja, hvala za besedo.

Jaz se bom v svojem, svojem govoru malo najprej osredotočil na neke splošne trende, potem pa na dve temi, ki jih pokriva naše ministrstvo, na kratko dolgotrajne oskrbe, ki je bila s strani predlagatelja omenjena predvsem kot breme za mlade, ampak glede na to, da govorimo o demografskih trendih, ki jasno tudi s strani predlagatelja kažejo na staranje družbe, se zelo jasno evidentno vidi potreba po izvajanju dolgotrajne oskrbe. Več bom pa namenil stanovanjski politiki, ki jo ta vlada izvaja.

Zdaj, glede splošnih trendov bi rad omenil, da se zagotovo stvari, ki jih predlagatelj omenja, so neka, recimo, da dejstva. Težava je v tem, da jih ne postavlja v konkreten kontekst, in konkreten kontekst je ta, ki je bil omenjen že s strani drugega državnega sekretarja, ta, da ne govorimo o unikumu v Sloveniji ampak o evropskem trendu. Če pogledamo podatke za celotno Evropsko unijo ali pa za vse države Evropske unije, so trendi izrazito podobni, celo lahko rečem, da so v Sloveniji še nekoliko boljši. Kot je že bilo povedano, stopnja rodnosti v Sloveniji je višja od evropskega povprečja, spadamo med države z eno izmed najvišjih rodnosti med državami Evropske unije. Tudi z vidika drug ključen podatek ima pomembne demografske vplive, se pravi staranje družbe; pričakovana življenjska doba v Sloveniji je znatno višja, kakor je povprečje Evropske unije, imamo eno izmed najvišjih, kar je eden izmed ključnih indikatorjev kakovosti življenja, kar pomeni, da pač kakovost življenja v Sloveniji je zelo visoka in je pač povezana z marsikaterimi tako pridobitvami iz preteklosti in socialnimi politikami in drugimi politikami, pa tudi pač v nekem okolju, v katerem živimo. Tako, da ta kontekst je izjemno pomemben in kaže na to, da v bistvu govorimo o nekem splošnem trendu, ki pač ni zdaj značilen samo za politike neke države ali pa za neko lokalno okolje, ampak je značilen za to, kar je bilo že tudi omenjeno, splošen družbeni razvoj in spremembe z vidika načrtovanja družin, rodnosti in tudi življenjskih stilov recimo na nek tak način. In kot je bilo rečeno, padanje rodnosti ali pa padanje ali pa spremembe načina snovanja družin so povezane z dviganjem stopnje razvoja, kar je neka stvar, ki jo je treba pač upoštevati in pozdraviti. Toliko mogoče, ker se mi zdi pomembno, pomembno to omeniti, da ne zapademo slučajno v pogovor o politiki samo te Vlade ali pa tudi preteklih vlad.

Zdaj, druga točka, ki jo želim omeniti, je vezano na dolgotrajno oskrbo. Kot je tudi bilo že, kot je v gradivu, ki je priloženo v sklicu seje, je opis prispevka za dolgotrajno oskrbo kot neko breme za mlado generacijo. To mislim, da glede na to, da govorimo o demografiji, je hrbtna stran demografije, kot sem že rekel, tudi ta, da se kot populacija staramo, da imamo vedno večji delež starejših od 65 let, da je to trend, ki ga pač vsi, ki je tako ali tako neizogiben in je to tudi pozitiven trend. Hkrati narašča število prebivalcev, ki so starejši od 80 let, potrebujejo takšno ali drugačno obliko oskrbe in financiranje tega kot socialne storitve ali pa nekega javnega sistema je ključno za to, da bomo ravno na to, kar je tema današnjega odbora, lahko odgovorili. Tako da tega prispevka ne smemo dojemati kot breme, ampak nujni steber, v bistvu prilagajanje demografskim spremembam, ki se bodo odvijale in jih lahko spremljamo v družbah, ki so prej prišle na to stopnjo razvoja, ki jo imamo mi.

Zdaj pa, če se dotaknem še stanovanjske politike, ki je na kratko omenjena v gradivu in je bila tudi omenjena v začetnem izvajanju. Zdaj, kot se ve, je stanovanjska politika jedro ali pa ena izmed ključnih politik, ki jih izvaja ta Vlada. Je tudi ena izmed ključnih politik, za katero je Vlada, sedanja Vlada za razliko od preteklih namenja znatna sredstva. Bom zgolj navrgel nekaj podatkov pa nekih zelo konkretnih stvari, ki jih lahko sledimo zgodovinsko. Med letom 2006 in 2022 je bilo za gradnjo stanovanj namenjenih 43,8 milijonov evrov. V obdobju obstoječega stanovanjskega programa med 2015 in 2022, se pravi pred to Vlado, je bilo za stanovanjsko gradnjo namenjenih 13,8 milijona evrov. Pretekla vlada je za to področje v dveh letih namenila 1,5 milijona evrov. Sedanja Vlada je v teh treh letih, se pravi v letu 2023, 2024 in 2025 za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenila 151 milijonov evrov, se pravi desetkrat več, kakor jih je namenila pretekla vlada in približno, več kot trikrat več kakor je bilo v celotnem obdobju od leta 2006. Kaj so konkretne posledice tega? Da ne bomo samo govorili o sredstvih, pa da ne bo potem običajno, da dajete samo denar, pa ni projektov. Če pogledamo letna poročila Stanovanjskega sklada, poslovno politiko Stanovanjskega sklada, ki jo je potrdila pretekla vlada, in poslovno-finančne načrte Stanovanjskega sklada, v vseh teh dokumentih, in to je potrdila pretekla vlada, je eksplicitno naveden seznam projektov, za katerega je navedeno, da Stanovanjski sklad teh projektov ne bo mogel izvesti, če mu ne bodo zagotovljena dodatna sredstva. To je eksplicitno napisano v več dokumentih in ti projekti so projekti, recimo Podutik v Ljubljani in Novo Pobrežje v Mariboru, Brod-Draga v Novem mestu ob Savi, Kranju in tako naprej. Gre za približno 1300 stanovanj, ki jih je imel Stanovanjski sklad na nek način na čakanju v pripravi in eksplicitno opozarjal pretekle vlade v svojih dokumentih, da brez dodatnih sredstev teh projektov ne bo mogel izvesti. S sredstvi, ki jih je zagotovila ta Vlada, in lahko si pogledate zadnji sklep, ki je bil potrjen, dokapitalizacija Stanovanjskega sklada oziroma povečanje namenskega premoženja, točno ti projekti so ti projekti, ki se bodo sedaj realizirali zaradi zagotovljenih sredstev. Tako da je povezava med zagotovljenimi sredstvi in razvojem novih projektov tukaj zelo jasna. Zdaj, in to je pač Vlada, sedanja Vlada je tudi prva Vlada, ki v bistvu namenja resna sredstva v zelo, zelo dolgem času za stanovanjsko gradnjo, s čimer se bo povečalo, povečal fond javnih najemnih stanovanj. Dodatna stvar, ki se, eno so pač ti projekti iz preteklosti oziroma ki se zaganjajo zaradi teh zagotovljenih sredstev, pomembno je pa tudi, da se pripravljajo novi projekti zaradi zagotovljenih sredstev, ki se v drugem primeru ne bi. Konkreten primer je projekt Nov trg Celje, 126 stanovanj. Stanovanjski sklad je kupil zemljišče lanskega leta, brez zagotovljenih finančnih sredstev tega projekta ne bi bilo, zemljišče bi se prodalo na trgu z njim ne vemo, kaj bi se dogajalo. Zdaj, konkretna posledica teh zagotovljenih sredstev je znatno povečanje v bistvu projektov, ki se razvijajo ali preteklih ali pa novih projektih, ki trenutno recimo so v gradnji, so v Ljubljani, na Jesenicah, v Novi Gorici, Lendavi, v Novem mestu, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem ali pa pridobivanjem gradbenega dovoljenja v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Lendavi, Novem mestu, Lukovici, Hrastniku, Slovenskih Konjicah, Črne na Koroškem, Nova Gorica, Sevnica, Piran, Ptuj, v fazi priprave pa Ljubljana, Rogaška Slatina, Pivka, Zagorje ob Savi, Celje, Maribor, Mirna, Tržič, Beltinci, Novo mesto, Izola, Tolmin, Ilirska Bistrica in drugi. Se pravi, pač tukaj tudi se jasno vidi razporeditev stanovanjskih projektov, da govorimo o praktično, praktično v celotni Sloveniji.

Za konec bi dodal še drugo pomembno temo, ki je bila, na katero so bile tudi vse pretekle vlade opozorjene, ampak se je na nek način niso, ni dotaknilo. Tudi v medijih zadnje čase kroži na nek način diskreditacija javnih najemnih stanovanj, komu so namenjena, kdo je do stanovanj upravičen in kdo jih dobiva. V noveli Stanovanjskega zakona, ki je trenutno v Državnem zboru in bomo imeli čez en teden priložnost malo več govoriti o njemu, je predlagana tudi sprememba načina dodeljevanja javnih najemnih stanovanj, ker se je ugotovilo, da so pač določene problematične ali pa recimo temu, da je obstoječi zakonodajni okvir pa pravila so pripeljala do tega, da nekatere populacije ne pridejo do stanovanj. In ključno je, ravno mladi so tisti, ki v obstoječem sistemu dodeljevanja javnih najemnih stanovanj so pogostokrat izviseli. Konkreten podatek: na zadnjem razpisu Javnega stanovanjskega sklada Ljubljana je od 500 prijavljenih mladih in mladih družin stanovanje dobilo zgolj 27. Ravno zaradi tega je sprememba, ki jo predvideva stanovanjski zakon, dvojna; prva je ta, da kot edino prednostno, obvezno prednostno kategorijo na vseh razpisih, ki jo bodo morali upoštevati vsi razpisodajalci, so mladi in mlade družine, medtem ko so vse ostale prednostne kategorije so tiste, ki jih razpisodajalec določa poljubno, to je prva pomembna sprememba, ki neposredno targetira mlade in druga ključna sprememba, ki targetira mlade je ta, da bo nov razpis omogočil oblikovanje tako imenovanih pod list, kar pomeni, da bo lahko najemodajalec točno določen del svojih stanovanj, ki jih bo dal v namen, targetiral za neko populacijo, neko skupino ljudi, ki jim bo želel dati stanovanje in to so običajno tudi mladi, zaradi tega imamo recimo v Ljubljani, ali pa tudi drugje, specifične razpise zgolj za mlade, ker pač je zavedanje, da je ravno to tista populacija, ki jo je treba najbolj targetirati. S tem bo javni najemni fond veliko lažje se odzival na te potrebe, veliko lažje se naslavlja(?) tudi pač izziv, ki ste ga na nek način smiselno detektirali, čeprav dali v nek zelo problematičen kontekst in s tem bo pač tudi javni stanovanjski fond tisti, ki bo lažje naslavljal stanovanjsko vprašanje. Pa še zadnjo, zadnji mogoče dodatek, ker pričakujem, da se bo reklo, da je najemno stanovanje je nekaj lastništvo je nekaj. Ankete zelo jasno kažejo, da je lastništvo zagotovo pač ena izmed, ta najbolj popularna oblika reševanja stanovanjskega vprašanja, ampak tudi zelo jasno kažejo, da je javni najem z dostopnimi najemninami in varnim bivanjem. druga najbolj pomembna in privlačna. 58 procentov anketirancev je v analizi, ki je bila narejena, je rekla, da je javni najem tisti, ki je pač primeren in sprejemljiv in bi ga izbrali, za lastništvo je odstotek približno 65 procentov, tako da ni neke velike, znatne razlike. Tako da to je zaželena oblika bivanja in je tudi nekaj, kar mladi in v komunikaciji z mladimi si to tudi želijo.

Tako da, če potegnemo pod črto, Vlada se zaveda demografskega izziva, ki ga imamo. Gledamo na njega mogoče malo bolj široko v nekih širših trendih in ga vpenjamo v te socialne politike, ki so bile že omenjene. Ključna med njimi je pa ravno stanovanjska politika, ki je osrednja naloga te vlade.