Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem. Ministrstvo za delo in Vlada Republike Slovenije se dobro zavedata izzivov in posledic nižje rodnosti ter pomena politik za ublažitev demografskega izziva. To se pa seveda odraža v politikah, ki se tudi izvajajo. Po podatkih Eurostata je stopnja rodnosti v Sloveniji leta 2023 znašala 1,51, kar je bilo, kar je bila peta najvišja stopnja med državami Evropske unije. Stopnja rodnosti se je v zadnjih treh letih sicer zmanjšala, a je še vedno v območju povprečja Evropske unije in še vedno bistveno nad stopnjo rodnosti iz obdobja 1990 do 2007. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podpiramo starševstvo z ukrepi, kot so 60 dni neprenosljivega dopusta za oba starša, omogočamo krajši delovni čas za starše z najmanj dvema otrokoma do osmega leta, zagotavljamo brezplačen vrtec za drugega otroka in splošno subvencionirano otroško varstvo, zagotavljamo otroške dodatke, dvignili smo nadomestilo za izgubljeni dohodek za starša, ki zapusti trg dela in skrbi za bolnega otroka, dodeljujemo štipendije za zmanjševanje finančnega bremena otrok, vključenih v srednješolsko in terciarno izobraževanje. Smo vodilni v svetu na področju podpore otrokom in staršem. Imamo najnižjo stopnjo revščine pri otrocih v Evropski uniji. Imamo sto procentno starševsko nadomestilo. Tudi do enega leta. Imamo relativno visoke otroške dodatke, imamo brezplačno izobraževalno vertikalo, šolsko prehrano, počitnice in varstvo, imamo celostno usmerjeno socialno pedagogiko usmerjeno v individualno obravnavo. Na področju družin in otrok so politike integrirane z aktivnostmi civilne družbe in nevladnih organizacij. In kot ugotavljajo tuji avtorji, Slovenija te uspehe črpa iz svoje socialistične dediščine. Za družinsko politiko bomo v letu 2025 namenili skoraj 500 milijonov evrov, največ doslej, a uspešnost ukrepov ne meri zgolj višina sredstev, temveč njihov učinek na dolgoročno stabilnost, predvidljivost in občutek, da se v tej družbi splača načrtovati prihodnost. Slovenija ima še vedno enega iz enega najobsežnejših sistemov socialnih transferjev v Evropski uniji, ki omogoča, da sta lahko oba starša aktivna na trgu dela, ne da bi bila pri tem kaznovana. To pomeni, da si kot država še vedno prizadevamo za pogoje, kjer se skrb za otroke ne konča z odpovedjo delu, temveč se poveže z družini prijazno podporo v vrtcu, na delovnem mestu in v skupnosti. Ni pa seveda dovolj, da pravice ostajajo na papirju, pomembno je, da jih spremljajo konkretni pogoji: dostop do vrtcev, varnih stanovanj, spodbudnega delovnega okolja in fleksibilnosti pri usklajevanju skrbstvenih obveznosti. Vsak ukrep, vsak razpis, vsaka sprememba zakonodaje mora voditi k istemu cilju, da bo družina sreča, ne pa eksistencialna kriza. Zavedamo se, kako bistvena je socialna država pri odločanju za družino, za odporno socialno državo pa je seveda nujna tudi ustrezna davčna politika. Rodnost se ne bo dvignila zgolj iz neke nenapisane dolžnosti omejevanja pravic do kontracepcije ali drugih osebnih svoboščin in retradicionalizacije družb ter spolnih vlog v njej, rodnost zraste tam, kjer se starši počutijo varni in podprti, kjer se lahko preselijo na svoje in delajo v stabilni obliki zaposlitve. Za take politike pa si aktivno prizadevamo na ministrstvu za delo in v Vladi kot celoti.

Sociološko gledano je nižanje rodnosti tudi na ravni rezultat razvoja. Nizka rodnost ni anomalija, temveč posledica višje izobrazbe, urbanizacije, enakopravnosti žensk in ekonomskega razvoja. Skandinavske države, Japonska, Južna Koreja in druge napredne družbe imajo nizko rodnost, a visoko kakovost življenja. Slovenija pri tem ni nobena izjema. Hvala lepa.