Hvala lepa za besedo.

Ker bomo danes veliko govorili tudi o družini, zagotovo so naše družine izjemno hvaležne, da ta seja poteka na petek popoldan, pa neudeležba ministrov tudi govori, kaj počnejo v petek popoldne. Ampak pustimo to, mi smo tukaj in danes bomo govorili o točki dnevnega reda in sicer na predlog Slovenske demokratske stranke, ki smo predlagali, da ta, bom rekla, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide opravi po našem mnenju, zelo pomembno razpravo; To je demografska suša. Hočeš ali nočeš, s tem se Slovenija sooča. Gre za izziv, pred katerim smo tako kratkoročno kot dolgoročno. In nujno bi bilo, da na tem področju sprejmemo čim prej konkretne ukrepe in da v bistvu problem demografije postane prednostna naloga.

Zdaj, zakaj smo se mi odločili za sklic te seje? Vlada doktor Roberta Goloba je na svojem položaju že dobra tri leta. In v tem času, v tem Državnem zboru ni bilo nobene razprave, ki bi se posvetila povsem demografiji, se pravi, na to problematiko seje ni bilo in tudi rešitve, ki bi jih ta vlada prinesla in bi dejansko pomenile nek korak v smer demografskega, bom rekla, reševanja tega problema, jih ni bilo. To so dejstva. Še več, bili so ukrepi, ki dejansko po naši oceni pomenijo ne spodbujanje k izboljšavi demografskih kazalcev, ampak stvari še poslabšujejo, nekaj več v nadaljevanju.

Zdaj, ko govorimo o demografiji, se vendarle moramo ukvarjati s tem in imeti pred sabo dejstvo, da gre za našo prihodnost in da gre pri tej zadevi o tem, kdo bomo čez nekaj let, deset let, kdo bomo postali in seveda, ali bomo poskrbeli za to, da se naš rod, bom rekla, naša civilizacija tudi nadaljuje v prihodnje. In zdaj resna politika, ki ne deluje samo za en mandat, bo k takšnemu problemu pristopila zelo resno in odgovorno. Namreč, kot rečeno, gre za neke kratkoročne kazalce in ukrepe in gre tudi za dolgoročne ukrepe in tudi pogled v našo prihodnost. Nihče v tem Državnem zboru pa niti v državi ne more zanikati tisto, kar govori statistika, pa čeprav moram na drugi strani reči, da demografski problem ni samo statistika na papirju, ampak ta nam nalije čistega vina in statistika je slaba. In zato menimo, da je ta seja več kot potrebna. Zdaj smo nekako pred našo skupno razvojno in tudi civilizacijsko preizkušnjo, ki po našem mnenju nekako zahteva res odgovoren pristop. Veliko je opozoril s strani stroke, opozicija je večkrat povedala, da pač demografska politika ni ne samo prednostno vprašanje te Vlade, ampak po moji oceni, seveda boste lahko imeli vso možnost, da me prepričate drugače, je tudi vlada na tem področju predvsem zelo brezidejna ali pa morda neambiciozna ali pa morda kaže, da pač s tem nima problema. Jaz menim, da je to napačno in da je pač potrebno to zadevo, bom rekla, celostno in zelo odgovorno, bom rekla, reševati ali pa vsaj iskati tiste primerne ukrepe, ki bi to stanje lahko izboljšali. Še danes ne vem, v čem je bil razlog ukinitve urada Republike Slovenije za demografijo, ki je nekako imel v svojem delovanju ravno en in ključni cilj, razvijati in usklajevati celovito demografsko politiko. Ta ukinitev se mi zdi še toliko bolj nerazumna, ker je na drugi strani ta vlada močno povečala število ministrstev, ki so za moje pojme v prvi vrsti namenjeni parkirnim hišam za reševanje kadrov. Kajti, glede na to, kaj vidimo po rezultatih nekaterih ministrstev, ni prav nobene potrebe bilo, da jih je več, nekatera ministrstva celo, ko gledamo, kažejo, kako nespametne so bile delitve in potem je nekaj na enem, nekaj na drugem in niti še danes točno ne vedo, kdo ima arhive oziroma kdo ima kakšno zadevo pri sebi, ampak pustimo to. Če pač povzamemo statistiko in ta je jasna. Nihče ne zanika, da je demografski problem nastal včeraj ali danes, nihče ne govori o tem. Demografskim problemom se Slovenija sooča že dlje časa. Ampak razlika je v tem, ali smo jo voljni vzeti kot, bom rekla, prednostno kategorijo ali ne. In jaz menim, da je pač ta vlada ni zavzela. Če nekako povzamem podatke, ki so pač seveda najslabši. In tukaj si ni moč zatiskati oči. Leta 2023 je bil en tak presečen datum, kjer smo lahko ugotovili, da se demografska kriza poglablja. Statistični urad je takrat podal podatek, da se je v Sloveniji rodilo 16989 otrok, kar je bilo najmanj po letu 2003. Zato se mi zdi ta presečni datum zelo pomemben, se pravi najmanj po letu 2003 in kar 638 manj kot leto poprej. Gre za visoke številke. Umrlo je 51540 ljudi, kar seveda na koncu pomeni, da smo imeli negativni prirast, ki je znašal 4 tisoč 551. Zdaj, seveda bi morda rekli, gre za eno slabo leto, ne, pa bo naslednje leto boljše, ampak temu ni tako. Leto 2024 je postreglo še s slabšimi kazalniki, in sicer rodilo se je še manj otrok, 16 tisoč 628, umrlo 21 tisoč 426, kar pomeni, da se je negativni prirast povečal in znaša 4 tisoč 798. Zdaj, ko takole pogledaš te številke, včasih tako z lahkoto govorimo o številkah 4 tisoč, 4 tisoč 500, 5 tisoč in tako naprej. Zamislite si nekoliko drugače, vsaj jaz sem si, da pridete v eno slovensko občino in je ta prazna. V enem letu smo izgubili eno takšno občino, v naslednjem letu smo izgubili še eno takšno občino, kajti ta trend govori sam po sebi. In še več, jaz mislim, da moramo pogledati tudi malo naprej, namreč čas hitro teče, bolj kot si kdaj mislimo in projekcije za leta naprej, na primer do 2060, so porazne. Glejte krivuljo, kje bomo. In lahko vam pač povem, da projekcije urada, to ni zdaj, da se pač, smo se mi v, ne vem, SDS želeli igrati številke, kažejo, da bomo do leta 2060 izgubili število prebivalcev v velikosti Ljubljane. Zdaj, če kdo ne vidi, da tukaj imamo resno težavo in da moramo začeti resno ukrepati, potem mislim, da Slovenija več ni njegova intimna izbira, ker pač Slovenija na tak način izumira. In tega seveda kot družba, pa ne glede na to, iz katere politične opcije prihajamo, moramo ta trend začeti ustavljati oziroma, bom rekla, spreminjati v drugačne številke in da bomo enkrat govorili zopet o pozitivnem prirastu.

Zdaj, kje so zagotovo tudi problemi. Slovenija je po podatkih OECD država, ki sodi med žal tiste, ki daje najnižji delež BDP za tako imenovano družinsko politiko, to je manj kot odstotek. In to je v bistvu pač že eden od korakov, kjer bomo morali v prihodnje pač te zadeve zagotovo spremeniti, če bomo želeli graditi na družinski politiki. Zagotovo je pač eden od problemov tudi izseljevanje mladih, to je še vedno zelo visoko, 5 tisoč 342 oseb mladih med 20 in 35 let se izseli iz Slovenije. In to seveda so tisti mladi, ki imajo večinoma poklice z dodano vrednostjo, visoko izobraženi. In po podatkih, ki sem jih prejela, mnogi ti mladi, ki odhajajo v tujino in se potem tam odločijo tudi za družine, kažejo, da se tam odločijo kar za številčne družine, tako da v bistvu tukaj ni razlog v tem, da si ne bi želeli samo nekateri družine, ampak da enostavno tukaj ne vidijo pravih pogojev. Zdaj, kje oziroma to lahko tudi vidimo, dejstvo je, da je okoli 56 odstotkov parov v Sloveniji, se odloči zgolj za enega otroka. In zagotovo bi morali sprejeti ukrepe, ki bi seveda obrnili ta trend in da pač seveda se tudi Slovenija oziroma slovenske družine odločajo za več otrok. Zdaj, zelo pomembno pri tej zadevi je, da je razlogov za, bom rekla, takšne trende več. Mi jih gotovo vidimo tudi v zelo, bom rekla, negativni politiki do, bom rekla, spodbujanja družin, in sicer ni v tej Vladi oziroma pod Vlado Roberta Goloba je bilo znižanje splošne dohodninske olajšave, zamrznitev cenzusov za štipendije, opustitev progresivnega razbremenjevanja družin z več otroci, z več otroki, podražitve tudi raznih življenjskih stroškov - spomnite se, kako se je dvigovala cena hrane, oblačil - in tudi vedno več prispevkov morajo slovenski davkoplačevalci plačevati. Zadnji tak je obvezen zdravstveni prispevek, zdaj je še dolgotrajna oskrba doletela ljudi, skratka ogromno, ogromno jemanja iz te države in na drugi strani zelo malo dejanja. Zdaj, Gospodarska zbornica Slovenije in tudi analiza OECD govori o tem, da je pač Slovenija država, ki je v davčnem primežu in ravno zaradi tega davčnega primeža in zaradi prejšnjih ukrepov, ki sem jih navedla, se tudi v prihodnje ne kaže, da se ta zmanjšuje, kvečjemu veča, bodo nekako naši državljani od leta 2023 do 2026, tisti, ki imajo minimalno plačo, izgubili cirka 2 tisoč 100 evrov neto dohodka, tisti s povprečno plačo pa 3 tisoč 600 evrov neto. To so zagotovo številke, ki niso spodbudne za kakršnokoli družino in seveda tudi za kakršnokoli, bom rekla, učinkovito reševanje demografske politike. Zdaj, morda v tem delu še, kar je mene zelo zaskrbelo, da aktualna Vlada tudi v programu stabilnosti niti v prenovljenem načrtu za okrevanje in odpornost ni v bistvu pripravila nobenih posebnih demografskih ukrepov. Prej sem povedala, mladi, ki odhajajo, nobene pametne rešitve za mlade, kar se tiče stanovanj, da bi dejansko rekla, aha, to je pa zdaj ukrep, za katerega pa mogoče bomo res ostali v Sloveniji in pač tukaj delovali. Zdaj, po nekih podatkih, ki sem jih zasledila te dneve, je Slovenija tudi država v regiji, ki ima največ stečajev. Tako da tudi na področju zaposlovanja, čeprav imamo trenutno pač še dobre kazalce, kar se tiče zaposlenosti, ne kaže, da se bo pač tukaj, bom rekla, šlo še bolje, ampak da se trend obrača in da je to še kvečjemu dodatna skrb. Skratka menim, da je razlogov za današnji pogovor o tej temi veliko. Morda za izhodišče, kaj se je zgodilo v enem dnevu v letu 2023. 47 rojstev smo imeli, 59 umrlih, 93 se jih je v Slovenijo priselilo, 61 se jih je odselilo. Potem pa so še podatki o odločitvi za skupno zvezo oziroma pač poroko in potem tudi razveze.

Skratka zdaj jaz upam, da nihče ne gradi slovenske prihodnosti na prihodih, bom rekla, tuje delovne sile, ki je seveda potrebna. Mislim, da moramo pač poskrbeti, da ta država sama, in nihče drug ne bo to storil namesto nas, poskrbi za učinkovito demografsko politiko. V ta namen smo pač sami predlagamo določena priporočila. Kot veste, pač nimamo večine v tem Državnem zboru, sami teh stvari ne moremo sprejeti. Predlagamo pa, da Vlada v roku treh mesecev vendarle pripravi eno generalno strategijo, v kateri določi kratkoročne in dolgoročne kazalnike, mislim kazalniki so, ampak predvsem ukrepe za reševanje demografske krize, da odbor v dveh mesecih pove, kaj je bil rezultat ukinitve Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo in kdo vse je v bistvu te naloge izpolnjeval in kakšni so rezultati teh aktivnosti, da se v treh mesecih pripravi resna strategija stanovanjske problematike mladih, kjer se res vključijo konkretni ukrepi za dostop do, bom rekla, stanovanj. In potem naslednjič, da bom rekla Vlada Republike Slovenije v roku treh mesecev od sprejema tega sklepa pripravi davčne razbremenitve sprejme ukrepe za večje družine, zlasti seveda, ko govorimo o razne, bom rekla drži, dohodninske olajšave, predvsem pa, da se tukaj osredotočimo na družine davkoplačevalcev. Odbor za delo, družino in socialne zadeve pač v razmislek en konkreten predlog, katerega je imel v mislih oziroma v obravnavi tudi takrat Urad za demografijo, o možnosti uvedbe demografskega računa za novorojenčke, kot eno od oblik spodbud za družinsko politiko.

Skratka, zagotovo je na mestu vprašanje se včasih samo v pesmi, kdo bo še pel slovenske pesmi, to vprašanje je na mestu, spoštovani. Kot sem povedala, da mi vsako leto izgubimo za eno občino ljudi, je to znak, po moje, za alarm. In dajmo pustiti neke politične okuse, leve in desne, ampak se posvetimo problemu demografije, problemu, ki, jaz mislim, da kaže na to ali pa bo pokazalo kdo pač vodi politiko za obdobje, za Slovenijo danes in jutri in kdo mogoče samo za en trenutek, ko niti ne razmišlja, kaj bo jutri. Toliko z moje strani za začetek. Hvala.