Ja, hvala predsedujoči.

Saj, mislim, da kolega Cigler Kralj ni izrekel dvom v kvaliteto priprav mnenj Zakonodajno-pravne službe. Mi smo tu zakonodajalci, mi izrekamo dvom v pripravo zakonodajnih predlogov, torej rešitev, ki so v zakonih. Če berete mnenje Zakonodajno-pravne službe, praktično pri vsakem zakonu opozori na možnost neustavnosti, na nedorečenost, na vprašljive rešitve, ki so v zakonodaji, in na koncu koncev, poglejte samo primer medijskega zakona in primer Zakona o gostinstvu, kjer so bila opozorila pravočasno dana, pa je Vlada trmoglavila oziroma koalicija trmoglavila s svojimi zakoni, jih spravljala v proceduro, govorila o nujnosti, o izjemni pomembnosti, o reformnem, ne vem, vetru, ki prihaja s temi zakoni, potem jih je pa umaknila oziroma odložila ravno zaradi teh predlogov.

Tako da hvala generalna sekretarka za to, da ste potrdili kar mi opažamo, da je tendenca te koalicije po nujnosti sprejema teh zakonov takšna, da ne dohaja več nekega normalnega zdravega razuma. Na nek način tudi priznanje službam Zakonodajno-pravni službi in ostalim, da kljub temu še uspejo pripraviti ustrezna mnenja in jaz vaše stališče razumem tudi kot veliko grajo, ki seveda glede na vašo funkcijo mora biti zelo v vatki do aktualne koalicije, da se vendarle zresni in začne opravljati zakonodajni proces, kot so ga očetje Ustave predvideli, saj zato pa imamo splošni postopek, kjer gre preko treh branj v nekem normalnem časovnem okviru. Jaz upam, da je naš namen, da je zakonodaja, ki pride iz Državnega zbora, kvalitetna, naslavlja probleme, s katerimi se soočamo, ne pa da ustvarja nove težave in oprostite, zakonodaja, ki smo jo sprejemali v zadnjem letu, večinoma ustvarja nove probleme, začenši že s tistim evidentiranjem časa in potem naprej z vsemi davčnimi obremenitvami, ki na koncu pripeljejo do tega, da, ne vem, multinacionalke, pa tudi naša podjetja, selijo sedeže malce nižje, 100 kilometrov v Zagreb. Tako da jaz bi temu rekel, ustavite se, ustavite se. In nič ni tako nujnega, da morate v zadnjem letu sprejeti vse, kar prej v treh letih niste. In za to državo je bistveno bolje, če se v tem zadnjem letu ali pa v teh zadnjih desetih mesecih pripravlja samo tisti pripravki, ki so nujno potrebni in da se pri tem išče čim širše soglasje med vsemi strankami v Državnem zboru. Ker ni razloga, da se zdaj neke politične spopade delajo na, ne vem, magnitudo zakonov, ki prihajajo v Državni zbor, pa so v bistvu nepotrebni.