Hvala lepa. Dobro smo odprli to neko, bom rekel, konceptualno razpravo o tem. Zdaj mi gre zelo na živce do neke mere v politiki to neko dvoličnost, kjer pri nekih, v nekih razpravah posamezni poslanci vseh opcij. Tu naleti, zagovarjajo stališče, da se moramo bolj primerjati z drugimi, v nekih drugih razpravah pa tisti poslanci spet ne konkretno leva, desna, pa da moramo biti suvereni in se ne primerjati z drugimi. To je zdaj, jaz ne razumem, kdaj je pravilno, potem odmerjeno to, kdaj je prav, da sprejemamo svoje odločitve na podlagi prakse v drugih državah, pa kdaj ne. Zdaj, če pa gremo na to konkretno temo. Je po moje prvo vprašanje, ki si ga moramo na neki ravni izhodišč odgovoriti, kaj je pa parlament, h kateremu stremimo. Jaz mislim, da smo v tej državi prišli do nekega konsenza, da je parlament mora stremeti k določenim zahodnim demokratičnim oblikam parlamentu tudi po vsebini in po stilu, tudi po umeščenosti v ustavni sistem. Zdaj, na pamet mi pride verjetno vsem nam, ki politiko spremljamo tudi izven okvira Slovenije, verjetno je najbolj znan svetovni parlament, pa razprava o njem angleški. Zdaj, jaz sicer mislim, da tam tradicija 250 let tega na eni strani omogoča tudi neko samoomejevanje v kaosu, ki tam izgleda, da vlada. Torej bi jaz rekel, da v angleškem parlamentu vlada organiziran kaos. Kar predstavljam, da če bi ga probali v Sloveniji izvesti, bi hitro privedel do groznega kaosa, neorganiziranega kaosa. Tako da jaz mislim, da k tistemu lahko stremimo nekako idealistično, ampak dejstvo, da v Sloveniji je verjetno kultura drugačna, da k temu ne moremo stremeti. Potem imamo druge parlamente. Evropski parlament na primer, ker smo tudi jaz po vseh spominih imeli že izvajanja od igranja inštrumentov za govorniškim pultom do tega, da so se oblačili v različna sporočila poslanci v Evropskem parlamentu. Tako da zame je tudi tisto, kar se tam dogaja, nek zgled, ne more biti. Tako da tu se s kolegom Ciglerjem do neke mere strinjam, da je ta naša suverenost v naši predstavi o tem, kako mora izgledati parlament, unikatna. Po drugi strani, meni je že nekoliko sporno v resnici, če pomislim, tisti atrij, papirji, ki jih kažejo poslanci. Mislim sicer, glavni izvajalec tega je zdaj v tem istem Evropskem parlamentu, ga več tukaj ni. Ampak že tisto je smešno pa se poslužujejo, da ne bi narobe, tudi poslanci v moji poslanski pa sicer tudi nekoliko ironično včasih, tako da že tisti je zame potencialno nepotreben šov. Kajti moramo reči, nek ideal parlamenta je v pogovoru in govorjeni besedi, ki ga imamo, ki je plod lastne človekove inteligence. Jaz mislim, da razširiti to razpravo na to, ki smo jo imeli danes, je tudi na to, kako bodo poslanci v bodoče uporabljali ChatGPT. Zdaj, kar je kolega Jonas naredil par mesecev nazaj, je bil seveda eksperiment, poskus tega, ampak da bo pa to praksa, ker si, hočemo ali pa nočemo povedati, da bo, da bodo poslanci to uporabljali za to, da si svoje govore pišejo, je pa meni sporno. Etično, moralno pa filozofsko, če smo že pri tem, ne, pa to presega smoter te razprave, ki jo imamo danes. Jaz tudi razumem, kar je kolega Cigler Kralj rekel, to neko osnovno politično stališče do manj regulacije, da bo pač, če bo manj regulacije, se bo pa v tem smislu, se bo pa pač trg samo reguliral. Pač to je tukaj za pričakovati, če tega ne bomo regulirali, da bo kurtuaznost poslank in poslancev potem že spontano naredila svoje, ampak to, s tem bi se jaz lahko strinjal, če bi imeli na začetku vsakega sklica parlamenta vsaj dve tretjini ali pa tri četrtine poslancev, ki točno vedo, za kaj gre v parlamentu do potankosti. Če bi bili socializirani v politiko, popolnoma. Ker pa vemo, da v resnici v Sloveniji je menjava političnega razreda slovenskim volivcem zelo blizu, pa upam, da se to zdaj prekine, je pa to, je pa to zame nekoliko manj pričakovano. Torej, strinjal bi se s kolegom Ciglerjem. Ob idealnih pogojih se mi o tem danes tukaj ne bi rabili pogovarjati, ker bi tukaj sedeli 90 institucionalno izobraženih posameznikov. Tako pa tega ni, si lahko priznamo.

Tako, da neka, neko normiranje tega jaz pozdravljam in je na žalost potrebno, ko se bo pa, ko bo pa ta parlament, jaz verjamem, da nekoč bo, mogoče že v naslednjem mandatu bolj, bo imel določeno kontinuiteto na obeh straneh političnega pola, potem pa verjamem, da regulacija ne bo več potrebna.