Hvala lepa. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 43. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v Državnem zboru predložila Vlada. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predstavil razloge za sprejem in ključne rešitve predloga zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila bistvene poudarke iz pisnega mnenja in med drugim podala pripombe k amandmajem koalicijskih poslanskih skupin. Tudi predstavnica Državnega sveta je predstavila pisno mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki predlog zakona podpira. Stališča k predlogu zakona so predstavili tudi drugi vabljeni na sejo. Med drugim tudi predstavnik Skupnosti občin Slovenije, ki je opozoril, da gre pri prehodu v sistem dolgotrajne oskrbe za kompleksno materijo in izpostavil potrebo po jasni ureditvi cen storitev. Predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki predlog zakona podpira pa je poudarila, da je zakon nujen in pomemben korak k sodobnejšemu in učinkovitejšemu sistemu dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, da izboljšuje izvedljivost zakonskih določb ter zapolnjuje določene pravne praznine. Članice in člani odbora iz poslanskih skupin koalicije so v razpravi izrazili podporo predlogu zakona in izpostavili, da so težave in zamude pri izvajanju zakona pričakovane, saj gre za velik sistem. Potrebe po dolgotrajni oskrbi pa bodo v prihodnje večje. Zato je treba zagotoviti, da se izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe ne zamika več, temveč, da se čim prej zagotovijo pogoji za nemoteno izvajanje zakonskih pravic. Posebej so izpostavili še rešitev, s katero bodo upokojenci lahko imeli status oskrbovalca družinskega člana. Veliko upokojencev že zdaj oskrbuje svojce, s formalnim priznanjem tega dela pa bodo poleg dela pokojnine upravičeni še do denarnega nadomestila. Kot pozitivno so izpostavili tudi poenostavitev prehoda iz sistema starševskega varstva v sistem dolgotrajne oskrbe za mlade invalide. Glede očitka v zvezi s pobiranjem obveznega prispevka na zalogo pa so izpostavili, da se bo iz teh sredstev že letos s 1. decembrom stanovalcem v domovih za starejše začela plačevati oskrba. V zvezi s tem so pojasnili, da gre za solidarnostni prispevek, ki ga plačujejo vsi zaposleni, čeprav pravice ne bodo koristili vsi, podobno kot pri drugih prispevkih in pravicah. V poslanskih skupinah opozicije, ki predloga zakona niso podprli, vendar mu tudi niso nasprotovali, so izpostavili pripombe delodajalcev glede obveznega prispevka, ki naj bi se pobiral na zalogo. Nekateri občani in občanke se po njihovem mnenju upravičeno sprašujejo, ali bodo lahko koristili storitev, ki naj bi bila dostopna s 1. julijem, to je dolgotrajna oskrba na domu. Poleg tega se srečujemo s pomanjkanjem kadra, ki mora biti strokovno usposobljen za delo z ljudmi, kar dodatno otežuje dostop do storitev dolgotrajne oskrbe. Zanimala jih je tudi metodologija za izračun cene izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe na terenu, saj te po podatkih izvajalcev niso primerljive s sedanjimi cenami pomoči družini na domu. Predlagatelj je v zvezi s tem pojasnil, da se bodo cene lahko poenotile, ko se bo storitev plačevala iz enotnega zavarovanja. Odbor je po zaključeni razpravi v skladu 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel. Sprejeti amandmaji so vključeni v dopolnjen predlog zakona.