Hvala za besedo.

Lep pozdrav, spoštovana generalna državna tožilka, tožilec, ministrica, vsi ostali!

Poročilo je res zelo obširno in se zahvaljujem, da je tudi strnjena oblika. Seveda smo pregledali določene stvari. Zdaj, uspešnost se lahko meri na zelo različne načine. Definitivno so rezultati, ki govorijo o 96-procentnem obvladovanju pripada ob tem, da imate kadrovsko pokritost 80 procentov, dobri, je pa sigurno zaskrbljujoče dejstvo, da je kadrovska pokritost tako slaba, da manjka 52 državnih tožilcev, da manjka skoraj 90 drugih kadrov. To pomeni, govorimo o 140 manjkajočih kadrih na področju pregona kaznivih dejanj. Državo bi moralo to skrbeti. Jaz sem tudi vesel za priporočila, ki ste jih podali, kako naj bi se tega lotili. Verjetno na hitro ne gre. En del je kolegica Živic omenila, prenova plačnega sistema, ki pa verjetno ni zadosti velika motivacija; upam, da je vsaj za ostajanje, če ne že za pridobivanje novih kadrov. Tudi ta digitalizacija opravljanja PDI v digitalni obliki, ki je bilo že na preteklih sejah večkrat izpostavljeno, pa še kak korak bližje, ki bi mogoče mladim še bolj približal ta poklic. Zdaj, 90 procentov obsodilnih sodb, to je uspešnost. Mene vedno znova bolj zanima tistih deset, kjer pa nismo bili uspešni oziroma postopki, do katerih na koncu niti ne pride, ki so medijsko zelo izpostavljeni, raznih dvojnih, trojnih doktorjev, ki na tak in drugačen način se rugajo državi, pa ta naša država očitno nima pravih vzvodov. Zdaj, ali ocenjujete, da gre tu za poraz pravne države pri takih primerih, tudi na primer pri primerih, kjer so določeni odmevni primeri bili v tujini razsojeni dokončno pravnomočno, v Sloveniji pač ne? In na koncu ljudje še tožijo državo zato, ker ta ista država ni sposobna dokazati nekomu krivde, ki je zagrešil kaznivo dejanje in bi bil verjetno v katerikoli drugi državi za zapahi. Pa ne bom šel v odmevne primere. Nekateri taki so bili v Avstriji, drugi v Srbiji, pa tudi drugod drugače rešeni kot v Sloveniji. Očitno imamo tu še vedno težavo z oteženim dokazovanjem, ekskluzijo dokazov, to se veliko pogovarjamo. Tudi o tisti raziskavi, na kakšen način je Slovenija neučinkovita pravna država. Jaz si upam tudi javno pozvati Ustavno sodišče, da naj pristopi tvorno k sodelovanju in iskanju rešitev, ne pa vedno z iskanjem neke dlake v jajcu za pravice kriminalcev, ki imajo nadnaravno pravno varstvo v Sloveniji, takega, ki ga nimajo nikjer v svetu in zaradi tega in njihovih osebnih pravic ne prihaja do obsodilnih sodb, kjer se dokaze izloči, kjer se izloča sodnike, tožilce in vse ostalo priče, da ne naštevam zlorabe postopkov, se dogajajo. Ljudje to vidijo in zaradi tega ljudje ne verjamejo v pravno državo oziroma v pravičnost te pravne države. Prevelik razkorak je med pravom in tem, kar je prav, pravičnostjo. Tu si želim, da bi naredili korak naprej. Tudi mi v politiki. Da bi se uspeli zediniti na kakšen način vzpostaviti zakonodajo, ki bo dobro orodje za delo organov pregona in potem sodišč. Tudi ta podatek da veliko zadev že sami razsodite, razrešite, da gre samo 10 procentov na sodišče je spodbuden, pozitiven podatek, tako da lahko pohvalim. Pri odvzemu premoženja govorimo o zavarovanju. To še ne pomeni odvzema premoženja, začasno zavarovanje za čas dokler se pač zadeva ne odvije kot nek klobčič. Vemo kako se te zadeve potem odvijajo. In vse to velikokrat na očeh javnosti, predvsem pri teh največjih primerih, kjer se ti isti ljudje rugajo državi, državnim organom in potem na koncu še tožijo državo za odškodnine. Tega res običajni ljudje ne moremo razumeti, sam se štejem k običajnim ljudem, čeprav sem poslanec Državnega zbora. Tudi ta polnost zaporov iz naslova 308. člena Kazenskega zakonika je verjetno potrebna nekega premisleka. Pa zdaj, ko se toliko govori o tem, kako ameriški predsednik pošilja svoje državljane in tiste, ki to niso, po njegovem mnenju v tuje zapore, pa kot tudi določene evropske države pošiljajo svoje zapornike v tuje zapore izven Evropske unije ali pa tudi znotraj Evropske unije. In če to primerjamo s stanjem v Sloveniji, si upam trditi, da stanje v slovenskih zaporih, čeprav so natrpani in je prostorska stiska, je bolj kot ne vikend hotel. Kazen mora biti vzgojna. Kazen očitno že dolgo ni vzgojna. In tudi o tem bi se dalo veliko debatirati, vendar to najbrž danes ni tu prostor. Jaz upam in verjamem, da bo ministrstvo še tekom tega mandata izvedlo en resen javni posvet, ki ga že tri leta čakam, že od prejšnje ministrice, pa mi smo se že pogovarjali. In v tem javnem posvetu bi pričakoval, da bi se najbolj eminentni pravniki v Sloveniji, ki velikokrat od zadaj in od zunaj v javnosti krojijo javno mnenje in usmerjajo tudi mišljenje o tem, kako naj bo pravna država urejena, da se izrečejo in povedo, na kakšen način so pripravljeni pristopiti, da bomo imeli bolj praktično, življenjsko zakonodajo, ki bo resno orodje za to, da se tiste, ki kršijo zakonodajo, privede pred roko pravice in na koncu ustrezno sankcionira. Zdaj to, da imamo preko 52 procentov pogojnih obsodb. Velikokrat kar zastrižem z ušesi, ko vidim, za kakšne stvari določeni ljudje dobijo pogojne obsodbe. In se potem sprašujemo, ali je to dovolj težka kazen za to, da nekoga odvrne od ponovitve kaznivih dejanj? Tudi to bi bilo verjetno malo za raziskati, koliko je teh ponovljenih največjih kaznivih dejanj? Seveda jih je največ tam, kjer ne pride do ustreznega sodnega epiloga. To, da se pri bagatelnih kriminalnih dejanjih in z umikom tudi določene stvari razreši je tudi za pozdraviti, ker se mi zdi, da se je le treba posvetiti tistim težjim kaznivim dejanjem. Ja vtisi včerajšnjega napada v Gradcu in tudi določenih onemogočenih podobnih zadev tudi že v Sloveniji, se je pa treba vprašati na kakšen način tudi z neko preventivo pristopiti na področju mladostniške kriminalitete? Kako zmanjšati to zlobnost v naši moderni družbi, zlobnost, sovražni govor, netenje sovraštva? Jaz mislim, da so to začetki vsega tistega, kar se, potem zgodi in tudi na tem področju bi morali biti bolj strogi in začeti v kali zatirati take zadeve. Žal pa smo velikokrat priča, da jih celo najvišji funkcionarji v tej državi zlorabljajo, take stvari in netijo sovraštvo, pozivajo k takim in drugačnim, nestrpnosti, linčem in podobno. In smo velikokrat soodgovorni z našimi preveč začinjenimi debatami, ki žal ne gredo v neko družbeno korist. Tudi vaše delo, ko ste omenili sistematičen pregled na tri mesece, spremljanje stanja, ukrepanje me navdaja z upanjem, da bomo stvari premaknili tudi na tem organizacijskem delovnem področju naprej. Potrebno je, da imamo sprotni pregled zadev, da nam ne ostanejo, kot v preteklosti, marsikateri primeri v predalih. Te stvari se, potem v javnosti seveda velikokrat obeležijo, ljudje so pa samo ziritirani. Zaradi ljudi, ki bi želeli verjeti, da imamo v tej državi red si želim, da vse to, kar sem zdaj omenil, še izboljšamo. Tudi na področju pregona kaznivih dejanj s področja nezakonitega premoženja nekaj tega smo z zakonodajo v tem mandatu že naslovili jaz pa mislim, da lahko gremo še kak korak naprej, predvsem pri teh področjih dokazovanja in omogočanja razsojanja, ne zgolj sledenja črki in piki, ki velikokrat onemogoča delo tožilcem in sodnikom, da bi zadeve pripeljali naprej. Ker kolikor vidimo, policija tudi kar veliko zadev ugotovi, pa tudi mediji jih, se potem pripeljejo do neke točke, žal pa na koncu v tistih najbolj perečih, ki ljudi najbolj iritirajo, ne pridemo do konca. Tako da, to je moja popotnica. Se zahvaljujem za poročilo in ga bom seveda podprl.