Spoštovana podpredsednica Odbora za pravosodje, spoštovani poslanci in vsi ostali prisotni, bom na kratko predstavila delo tožilstva v letu 2024.

Prvo bi uvodoma povedala, da analiza zbranih podatkov za preteklo leto in pregled dela državnega tožilstva kot celote iz predloženega skupnega poročila o delih državnih tožilstev dokazuje in prikazuje tako uspešnost, učinkovitost in gospodarnost državno tožilske organizacije. Moram prvo poudariti, da zbrani statistični podatki izkazujejo, da smo bili kljub kadrovski stiski v letu 2024 uspešni in da smo leto zaključili ne le uspešno, temveč v okviru zastavljenih ciljev, ki smo jih v veliki meri tudi presegli. Dovolite, da vam sprva pojasnim posamezne segmente oziroma kako se sploh ugotavlja ocena delovanja državno tožilske institucije. Uspešnost državnega tožilstva se izvaja preko ugotavljanja izpolnjevanja treh ključnih načel, ki jih s svojim delom zasledujemo, in sicer načela učinkovitosti, ki pomeni pridobiti največ razpoložljivih virov za čim večji učinek glede na količino, kakovosti in porabljen čas, načela uspešnosti, to pomeni uresničevanje ciljev in doseganje načrtovanih rezultatov in načela gospodarnosti, kar pomeni zmanjševanje stroškov in pregled porabe, ki mora biti načrtovana in skladna z načrtovanim. Meni se zdi pa ob teh parametrih seveda še najbolj pomemben pa pomembna točka ocenjevanja dela, kakovost dela, ki pa se predvsem navzven v bistvu presoja posredno z uspešnostjo v sodnih postopkih, ki se rezultira v obsodilnosti oziroma v procentu obsodilnih sodb ali z notranjimi nadzori, ki potekajo po posebnih pravilih. Vrednotenja dela, tako upoštevaje vse našteto, na tožilstvu opravimo s spremljanjem gibanje števila zadev, to se pravi prejetih, rešenih, nerešenih in pa trajanja postopkov, v katerih se rešujejo. Zdaj, ključni statistični kazalniki, njihova analiza in ovrednotenje so zapisani v analitičnem delu poročila, ki vam je bilo predloženo in tudi letos smo v ta analitični del poročila v posamezna poglavja vključili primerjavo po skupinah primerljivih državnih tožilstev, in sicer so ta tožilstva v štirih skupinah okrožna, posebej je pa Specializirano državno tožilstvo s posebnim oddelkom, ker primerjamo seveda primerljivo velika tožilstva med seboj. In seveda kot vedno pri vsakem organu je tudi za tožilstvo. Velja, da je bistvo kadrovska zasedba v kombinaciji z obsegom dela. In to pa ocenjujemo predvsem s številom prejetih zadev. Zdaj, glede kadrovskih podlag lahko zaključim, da so bila, kar nas še posebej veseli, v letu 2024 v vseh postopkih, kjer je bil na Vlado Republike Slovenije poslan predlog za imenovanje državnega tožilca, imenovanja tudi ažurno opravljena. Konec decembra leta 2024 nas je od skupno predvidenih 268 delovnih mest končalo na tožilstvu z 216. Tukaj moram reči, da se nam je pri seštevku, v razpredelnici en seštevek, majčkeno en škrat se nam je, bom rekla, prikradel in smo napisali, da nas je za štiri tožilce manj. No, ampak kakorkoli je zasedenost koncem leta znašala le dobrih 80 procentov zasedenosti, kar je sicer za dobre 3 odstotke več kot lani. V letu 2024 je bilo izvedenih 25 različnih postopkov imenovanj. Moramo pa reči, da je v mnogih primerih dejansko po dolgotrajnem postopku prišlo do napredovanja v višje državno tožilski naziv zaradi česa hkratnih upokojitev in odhodov tožilcev na druga delovna mesta dejansko nismo mogli, bom rekla, v celoti zapolniti. Tako da ta del v tem delu še vedno zelo računamo na novo tožilsko zakonodajo in, bom rekla, uvedbo enovitega državnega tožilca, ki bo prispevala k temu, da bomo po teh postopkih dejansko prišli tudi do številčnega povečanja tožilcev. To je namreč še posebej pomembno tudi zaradi zaznanega trenda povečanja števila prijetnih kazenskih ovadb, saj smo jih na državnih tožilstvih v letih 2024 prejeli za 1,4 odstotka več kot v preteklem letu, največ v zadnjih petih letih, torej resnično je pripad v porasti. Tako da, kar pa posebej, bom rekla, nekako je zaskrbljujoče, je pa to, da je največji pripad, povečanje pripada ravno na ljubljanskem največjem, okrožnem državnem tožilstvu, ki je tudi kadrovsko daleč najbolj oslabljeno, saj komaj, bom rekla, po zasedenosti presegajo polovico zasedenih mest. Zdaj, podoben razkorak je zaznati tudi med dovoljenim in dejanskim številom zaposlenega Državnotožilskega osebja, saj je bilo od predvidenih 381 zaposlitev dejansko zaposlenih konec leta le 297 javnih uslužbencev, tako da je bilo konec leta 2024 nezasedenih kar, bom rekla, 84 delovnih mest javnih uslužbencev. Kar nas pa še posebej skrbi in kar je dejansko problem, mislim da tudi za, bom rekla, bodočnost pa je to, da nismo sposobni pridobiti mladega kadra več za mesta pripravnikov in strokovnih sodelavcev, to se pravi, diplomantov pravnih fakultet, saj bom rekla, razpisi za prosta delovna mesta strokovnih sodelavcev ostajajo, bom rekla, praktično prazni, brez interesa, na sploh pa opažamo tudi zmanjšanje na splošno zmanjšanje interesa za opravljanje tega pripravništva v pravosodju in pristopa k pravniškim državnim, bom rekla, izpitom in tako kot se to v celotnem pravosodju pozna, se seveda to odraža tudi na Državnem tožilstvu. Ta primanjkljaj, pa tudi neposredno dejansko vpliva na obremenjenost posameznih državnih tožilcev, ker morajo ob tem, ko ni, bom rekla, dovolj strokovnih sodelavcev sami opravljati oziroma reševati zadeve, ki so jih pred tem, bom rekla, reševali tožilci.

Zdaj mi pa dovolite, da vam v nadaljevanju statistično predstavim samo tiste naše ključne dosežke. Zdaj v letu 2024 je bil zaznan torej splošen trend povečanja pripada kazenskih ovadb, kot sem rekla, ne enako na vseh tožilstvih, nekatera tožilstva imajo znižanje pripada, kot sem pa povedala, je pa zaskrbljujoče dejansko največje povečanje na ljubljanskem Državnem tožilstvu. Moram pa povedati, da smo končali lansko leto s 27 tisoč 899 prejetimi ovadbami in to je res trend, ki se je v petih letih izjemno obrnil navzgor. Tudi leto 2024 je še vedno zaznamovalo velik delež ovadb zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje po 308. členu Kazenskega zakonika, ki pa je v primerjavi s preteklimi leti vseeno majčkeno v upadu. Zdaj, z vidika uspešnosti je ugotoviti, da se je število nerešenih ovadb na koncu leta majčkeno povečalo in je najvišje, največje, najvišje, bom rekla, po letu 2000, ampak je to seveda nujno povezano tako s kadrovskimi stiskami državnih tožilstev ob hkratnem povečanju števila pripada in seveda tudi drugih bolniških in drugih odsotnosti in povečanja števila narokov na sodiščih. To je tudi eden od trendov, ki smo jih v 2024 zaznali. Državna tožilstva so tako v letu 2024 vršila manj ovadb, kot so jih prejela, ampak kar je pa pomembno, da se je pa kljub temu zvišala stopnja obvladovanja pripada za procent, tako da je tožilstvo na ravni države obvladovalo pripad v 96 odstotkih. Torej glede na to, da je bilo številčno rešeno več kot v preteklosti. Kar je zame najpomembnejše, je to podatek, da storilnost, tempo dela na tožilstvih torej, ni padla. Da pa bi dosegli na državni ravni, bom rekla, obvladovanje pripada, smo pa tudi v lanskem letu in tudi v letošnjem letu sem, bom rekla, sprožila mehanizem izenačevanja pripada zadev, tako da smo že v lanskem letu 410 zadev iz ljubljanskega najbolj, bom rekla, obremenjenega tožilstva dali v reševanje na druga Državna tožilstva, s tem, da če pogledam v letu dni je pa teh, teh prenosov na druga tožilstva že čez 2000. Zdaj, tožilstva so se, so bila v lanskem letu tudi uspešna, kar se mi zdi zelo pomembno pri zagotavljanju enotnosti kazenskega pregona, kar je tudi eno od glavnih izhodišč politike pregona. Kaj to pomeni? To pomeni, da enaka ali pa primerljiva kazniva dejanja, primerljivo, bom rekla, obravnavamo ne glede na to v katerem delu Slovenije se tako kaznivo dejanje stori. Še en zelo pomemben podatek, tožilstva so v 64 odstotkih, kar je en odstotek več kot lani pri polnoletnih in v 63 odstotkih pri mladoletnih storilcih odločila za oziroma končala zadevo z zavrženjem kazenskih ovadb. Teh je bilo kar 15 tisoč 336 pri čemer je pa treba povedati, da je kar 16 procentov teh ovadb tistih, ki oškodovanec že umakne. Ko da ovadbo, pa umakne, kar pomeni, da tožilec tako ali drugega kot tega ne more narediti in v 18 procentih je šlo na račun bagatelne kriminalitete. To se pravi, ta minorna kazniva dejanja so predstavljala 34 procentov zadev je pa to en, bom rekla, približno trend, ki se procent gor ali pa dol, bom rekla, skozi leta nekako kar konstantno vleče. Torej, v dobrih 36 procentih so se državni tožilci odločili za pregon, v 11 procentih so vložili zahtevo za preiskavo, v 25 procentih za neposredne obtožbe. No, po preiskavah je bilo nekaj tudi umikov, tako da je končni delež obtoževanja 33 procentov. To se pravi, to je tisto, kar je tožilstvo, bom rekla, prepustilo na sodišče.

Zakaj je to pomembno? Ker to kaže na to, da tožilstvo ni organ, ki generira, bom rekla, sodniške sodne zaostanke, dejansko dve tretjini zadev rešimo na tožilstvu že sami. Od leta 2021 že beležimo trend in ta se je tudi v 2024 nadaljeval, povečanja števila zadev, v katerih je bil sprožen pregon. Zdaj v zadnjih štirih letih je tudi delež odstopa od pregona v primerjavi z deležem obtoževanja primerljiv, kar kaže na tako nepredvidljivost in konstantnost ravnanja oziroma odločanja. Torej, kot sem prej povedala, v 63 procentih smo dokončno na tožilstvu rešili vse zadeve. Moram pa povedati, da od tistih 36 procentov zadev, ki smo jih prepustili na sodišče, je pa kar od tistega dela ena tretjina obtožnih aktov vloženo na Okrajno sodišče skupaj s kaznovalnim nalogom. Kar pomeni, da skoraj v vseh primerih ali pa v večini primerov ne pride do sojenja in tudi veliko je priznanj na predobravnavanih narokih, tako na okrajnem kot okrožnem sodišču in pa sprejetih sporazumov o priznanju krivde, ki so se pa zelo povečali v lanskem letu, tako da so sodišča v lanskem letu dejansko sodila samo v 10 procentih vseh zadev, bom rekla, od tega, kar smo prepustili na sodišče. In to moram reči v tem povzetku, ki smo ga vam Zaradi preglednosti v letošnjem letu smo se odločili, da vam približamo dela tožilstva tudi pokazali. Je ravno v tem valu, kjer se dejansko vidi kakšen je, bom rekla, naš, bom rekla, delovni workflow, kakor se temu reče. Kako malo v končni fazi zadev dejansko pride do sodišč. Kar se mi pa zdi zelo pomembno je pa to, da poudarim, kako uspešni smo bili pri obtoževanju, kako se obtoževanje uspeh meri, seveda po deležu obsodilnih obsodb glede na vse sodbe. Tu smo presegli, bom rekla, načrt obsodilnosti, ki bi morala biti 80 procentna, saj je ta lani oziroma leta 2024 znašala kar 90,5 procenta, se pravi, tisto, kar smo tožili, smo bili v 90,5 procentih uspešni in so sodišča izdala obsodilne sodbe. Zdaj, kar se sankcij doseženih tiče, tradicionalno ostaja najvišji delež pogojnih obsodb, ki pa se je vseeno za znižal za 4 procente. Na drugi strani se je zvišal delež izrečenih, bom rekla, zapornih kazni prav za te 4 procente. Kar pa me posebej veseli in kar kaže, da tudi tožilci zelo dobro sledijo tudi moji politiki pregona, ki sem jo sprejela v lanskem letu, se je pa tudi povečal delež denarnih kazni za 3 procente. Torej rezultati so vsekakor dobri. Jaz sem z delom tožilstva res zelo zadovoljna tako po količini kot tudi po kvaliteti dela. V letu 2024, bi pa še vseeno se vrnila tudi na to, da smo povečali število alternativnih postopkov. To gre predvsem na račun večjega števila postopkov odloženih pregonov, občutno se je zvišal tudi skupni znesek vplačil pri odloženem pregonu, ki je znašal kar 322 tisoč 384 evrov, kar je za 63 tisoč 610 evrov več kot lani. Enako spet imamo veliko število, kot sem že prej povedala, kaznovanih nalogov in pa prav, bom rekla, občutno največji odskok pri povečanju števila pogajanj in sklenjenih sporazumov za priznanje krivde, ki jih je bilo kar 462 v lanskem letu. Pomemben kazalnik učinkovitosti tožilstva se kaže tudi v podatku o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, saj je skupna ocena vrednosti premoženja, ki je bila predmet začasnih zavarovanj, na zadnji dan v letu 2024 ocenjena na skoraj 233 milijonov evrov, skupna višina premoženjske koristi, v zvezi s katero so bila pa odrejena začasna zavarovanja, pa skoraj 198, tako da to je resnično zelo visoka številka. Tožilstva so tudi vložila 185 predlogov za zavarovanje odvzema premoženjske koristi. Sodišča so jih odredila v 167 primerih, kar predstavlja tudi 90,3 procentno uspešnost. Zakaj to poudarjam? Ti podatki kažejo, da se državno tožilstvo sistematično in učinkovito tudi posveča finančnemu vidiku kriminala, s čimer zasledujemo cilj, da izvrševanje kaznivih dejanj ne sme biti donosno. Tudi v primerih, v katerih tožilci v zadevah, ko na sodišču niso uspeli, si prizadevajo za uveljaviti svoje stališče s pritožbo. Tudi skupno število tožilskih pritožb je bilo sicer nekoliko manjše, ampak zanemarljivo, 27 manj kot v preteklem letu. Ostaja stabilno in tudi, tudi uspešnost je na, bom rekla, primerljivi ravni. Ja, v letu 2024 moram še posebej poudariti, da se je pa še vseeno nadaljeval trend povečanja števila pripornih zadev, kar pa ni nujno povezano z nezakonitimi migracijami, ker je ta del, bom rekla, teh kazenskih ovadb vseeno v letu 2024 malo upadel. Vendar pa je povečanje števila pripornih zadev oziroma zadev, kjer so bili ti osebni omejevalni ukrepi, se je pa res kar precej zvečalo, iz 526 na 990. To so pa vse nujne zadeve, ki jih morajo tožilci v 48 urah v okviru dežurne službe narediti, ker to zelo, zelo vpliva na samo, bom rekla, samo delo. Od tega je pa v letu 2024 30 procentov vseh pripornih zadev bilo obravnavano na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.

Kar me pa zelo skrbi, če pogledamo na strukturo kaznivih dejanj, pa je v letu 2024 zaznan trend povečanja števila kaznivih dejanj mladoletnikov in pa medvrstniškega nasilja. Kakšne so lahko posledice na dolgi rok, smo videli včeraj lahko v Gradcu. Tako da to bo tudi eden od izzivov, s katerim se bosta policija in tudi druge službe in tožilstva morali posvetiti, bom rekla velike pozornosti kar na tožilstvu tudi že delamo. Povečalo se nam je tudi število zadev organiziranega kriminala, obsežnejših in zahtevnejših zadev in to tako na okrožnih državnih tožilstvih kot na Specializiranem državnem tožilstvu.

Zdaj, glede na to, da so covidni časi že daleč nazaj, to pomeni, da bom rekla, ne samo sodišča delajo, bom rekla, s polno močjo, kar je posledično prineslo tudi večje število narokov za glavne obravnave, kar je pa značilnost, bom rekla, nekje za vse slovenske regije.

Mogoče za konec še glede, samo na kratko, glede trajanja postopkov, kar velja za celotno tožilstvo. Bom rekla, da se časi reševanja zadev v letu 2024 glede na predhodna leta niso bistveno spremenili. Tožilstva delajo hitro, učinkovito. Smo edini organ, ki, bom rekla, na štirih točkah kontroliramo časovnice. Do lanskega leta do mojega sprejetja politike pregona so se že predhodno pregledovale časovnice dela v 90-dneh. To se pravi, ali tožilci dejansko od prejema ovadbe sprejmejo državno tožilstvo odločitev v 90-dneh. Potem smo kontrolirali zadeve, ki so bile v enem letu, bom rekla, na tožilstvu, pa še ni bilo sprejete odločitve. To je bilo neposredno tisto, kar je bilo v dopolnitvah. In pa tudi zadeve, v katerih v treh letih od vložitve obtožnega akta še nismo dobili sodbe, zato smo lahko tudi na sodišča pošiljali urgence. Jaz sem uvedla še eno časovnico in to je, kontroliramo zadeve v preiskavi. Torej, ko vložimo zahtevo za preiskavo po desetih mesecih naredimo izpis in pregled, kaj se je in zakaj se je zataknilo, bom rekla, v preiskavi. In vodje tožilstva o tem morajo Vrhovnemu državnemu tožilstvu poročati, tudi o ukrepih, o urgencah, ki so jih poslali na sodišča, kjer smo dejansko ugotovili, da je preiskava ena od tistih faz, kjer se nam zelo podaljšujejo roki reševanja zadeve, bom rekla, v celoti.

Tako, zdaj, če počasi zaključim. V cilju večje učinkovitosti in, bom rekla, pravočasnega reševanja je tudi moja osebna skrb oziroma skrb generalne državne tožilke za enakomerno obremenjenost državnih tožilcev. Uvedla sem od prevzema funkcije že v aprilu 2024. Na tri mesece delamo pregled obremenitev na državnih tožilstvih, pripad, pripad na, bom rekla, obremenitev na posameznega tožilca. Pa skupaj s strokovnim sodelavcem pregledamo tudi vse nujne zadeve, število narokov za glavne obravnave. In dejansko sem naredila en tak mehanizem sprotnega izenačevanja zadev. Tako smo v tem letu predodelili, večinoma iz Ljubljane, že 2000, bom rekla, 65 zadev na vsa ostala državna tožilstva s čimer seveda zagotavljamo, da so vse zadeve rešene, bom rekla, v pričakovanih 90 dnevnih rokov in da ne pride do zastoja na kateremkoli od državnih tožilstev.

Za konec. Tožilstvo je zelo aktivno tudi na mednarodnem področju na vseh ravneh delovanja. Prav tako pa smo tudi zelo, bom rekla, aktivni v okviru, bom rekla, projektov. Na področju informatizacije in tehnološke posodobitve državnega tožilstva tu smo v letu 2024 resnično dosegli pomembne, bom rekla, rezultate, ki kažejo na usmerjenost v digitalno preobrazbo. Izjemno uspešni smo bili pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov, kar tudi izkazuje strokovnost in verodostojnost naših projektnih aktivnosti. Samo, kot ste videli že v povzetku poročila, na koncu smo v zaključni fazi projekta zelene sejne sobe, s katero smo povečali, bom rekla, tehnično opremljenost. Aktivno razvijamo projekt virtualnega pomočnika, s katerim želimo v naše delo vpeljati napredne tehnologije za uporabo umetne inteligence, za obdelavo, bom rekla, hitrejšo in učinkovitejšo obdelavo obsežnega gradiva. Imamo pri Evropski komisiji tudi odprt projekt krepitve zmogljivosti državnega tožilstva za obravnavo gospodarskega in finančnega kriminala in si z vključitvijo, bom rekla, strokovnjakov v najzgodnejše faze odločijo, prizadevamo za nadgradnjo naših kompetenc na tem področju in kar je zelo pomembno, zelo si prizadevamo tudi za pridobitev, bom rekla, določenih sredstev za pripravo portala e-tožilstvo in seveda zelo pomembno e-poslovanje, kar pa tudi projekt med in bom rekla, elektronsko poslovanje med vsemi deležniki policija, tožilstvo in pa sodišče.

Zdaj, če zaključim, kljub zahtevnim pogojem in izpostavljenim izzivom, bi rekla, da ostaja državno tožilstvo zavezano doslednemu uresničevanju svojega tako ustavnega in zakonskega poslanstva. Pri tem bodo tudi še v bodoče v ospredju izvajanje politike pregona, okrepljeno medinstitucionalno sodelovanje in tehnološka posodobitev tožilskega dela. S tem razvojem načrtnim strokovnih kompetenc tožilskega kadra in s sistematičnim opravljanjem zadev pa si bomo na državnem tožilstvu tudi v prihodnje prizadevali tako za krepitev zaupanja javnosti v delo tožilstva, v cel pravni sistem in za utrjevanje ugleda in naše vloge v sistemu pravosodja. To je vse z moje strani zaenkrat. Jaz se vam zahvaljujem za pozornost. Za morebitna vprašanja sem pa seveda odprta.