Hvala, predsednica, za besedo. Dobro jutro. Lep pozdrav vsem prisotnim. Seveda tudi zahvala za podajo tega poročila.

Torej zelo pohvalno je to, kar ste povedali, da ste ob zmanjšanju stroškov naredili podobno, enako delo ali pa celo več, kar je res, bi lahko rekel, ogledalo vsem ostalim inštitucijam, državnim inštitucijam, kako se dejansko dela zdaj. Samega poročila pač bi lahko rekel, da nekako zaznavamo to, kar se dejansko dogaja, torej pritožbe in tako naprej. Bi pa vseeno mogoče, kar pogrešam v tem poročilu je, da bi mogoče podali katere konkretne primere, kjer ste torej pritožbo obravnavali tako kot nekateri drugi to, da v svojih poročilih, ker potem lažje razbereš, na primerih, kakšne so bile odločitve. Bi pa vseeno se mogoče malo obregnil ob besedah državnega sekretarja, ko je rekel, da imamo učinkovit sistem javnega naročanja. Zdaj, jaz mislim, da še vedno imamo, se tudi v današnjem času soočamo s to rak rano javnega naročanja, ki je v Sloveniji že tudi v preteklosti, ne samo sedaj. Se ponavlja iz leta v leto. Predvsem ko se razpisi prilagajajo določenim ponudnikom. In tudi zdaj največ, kar se dogaja, teh nepravilnosti oziroma je predvsem na gradbenem sektorju. Še vedno imamo te kartelne dogovore, še vedno se gradbeniki nekako dogovarjajo, se povezujejo, zdaj boš dobil ti, potem ti in tako naprej in potem podajajo ponudbe glede dogovora. Seveda, Slovenija je majhna država, imamo tudi relativno majhno število velikih gradbenih podjetij, zato seveda se vedno v teh, pri javna naročila pojavljajo vedno enaki akterji, torej podjetja. Mogoče bi pa vseeno izpostavil, da pa bi bilo potrebno tudi na sistemu ponuditi mogoče javno naročilo tudi drugim tujim ponudnikom bolj konkurenčno okolje. Zdaj, spomnimo se predvsem drugega tira. Kar se je dogajalo predvsem na infrastrukturnem ministrstvu, sama ministrica slovi po tem, da je kraljica aneksov. Torej dobiš nekako dogovor, izvajalec da nizko ponudbo, potem pa z aneksi potem povečuje to ceno. Tudi vsa ta dogajanja, kar se sedaj dogaja glede teh železniških postaj, Jesenice in tako naprej. To je nonsens. Torej, ko javnost pride do problemov, kako velika cena je te investicije, potem pa znižaš investicijo na ta račun, da pa zmanjšaš zahteve za izvedbo in potem daš tistemu naročniku, ki je dejansko že akter že bil prej in tisti, ki je pač politično bližje. To je sicer bilo letošnje leto, je Državna revizijska komisija obravnavala pritožbo s tretjim pasom, izgradnjo tretjega pasu na štajerski avtocesti. Ugotovljena računska napaka, ampak še vedno dana ponudba tistemu, ki pa je bil v igri. Torej, gospod Južno in tako naprej, torej, še vedno tisti akterji, ki so bližje. Zdaj, lansko leto je bil tudi zelo pereč problem nakupa, mislim, da teh mulčarjev na Darsu, kjer je ponudnik podal najnižjo ponudbo, ampak ker je podal ceno s štirimi decimalki, ne z dvema, je izpadel iz ponudbe, iz naročila. Torej, mislim, da take zadeve bi morali mogoče vseeno odpraviti. Ali pa tudi, kar je bilo proti koncu lanskega leta in se je preneslo v začetek letošnjega leta, javni razpis za nakup helikopterja za nujno medicinsko, helikoptersko nujno medicinsko pomoč. To je dejansko tipičen primer, kako se naredi razpis za določenega ponudnika, tipičen primer. Torej, najprej govoriš, kako si se z vsemi ponudniki, tako kot je minister in vsi ostali akterji trdil, pogovarjali o tem na kakšen način torej dati razpis, potem pa daš razpis z zelo kratkim rokom, ki ugodi samo enemu ponudniku, torej drugega avtomatsko, potem z rokom brišeš. In potem, ko je v javnosti završalo, da ko je pa ta drugi ponudnik povedal, da se ni prijavil, zato ker tem rokom ne more ugoditi, so potem pa ta razpis razveljavili. Zdaj je novi razpis, ki pa je spet podan tistemu ponudniku, ki je pač najbolj v igri. In te nepravilnosti dejansko se ne bi smele dogajati. Zato sicer vem, da Državna revizijska komisija nima te pristojnosti, samo obravnava pritožbe. Ampak mislim, da vseeno na tem sistemu bi morali narediti nekoliko več, tudi z določeno zakonodajo in tako naprej. Da samo ne omenjam torej zdravstvenega sistema, kjer se razpisi točno prilagajajo.

Bi pa samo imel mogoče vprašanje, kakšna je torej pogled na to, da smo črtali torej določbe pri nabavi tega, nakup zdravil in tako naprej, kje smo torej črtali uvedbo sistema referenčnih cen? Kakšen je torej vaš pogled na to? Zato bi samo prosil. Tako da jaz vseeno bi pa vseeno tu izpostavil, da pa ta sistem javnega naročanja ni tako učinkovit, kot trdi državni sekretar, še zdaleč ni učinkovit. Še zdaleč se ubadamo s tem, da se razpisi prilagajajo točno določenemu ponudniku, da še vedno prihaja do kartelnih dogovorov, do dejansko preplačila posameznih projektov. Kajti prepričan sem, da bi se lahko marsikateri projekt, infrastrukturni projekt naredil mnogo ceneje, ali pa tudi pri nakupu zdravil, medicinske opreme in tako naprej, če bi bil sistem naročanja nekoliko drugačen. To je bilo v javnosti, veliko se je o tem govorilo, koliko stane, ne vem, neka aparatura v zdravstvu, nekje v tujini in tako naprej. Tudi drugi tir, Kitajci bi naredili drugi tir, ne vem, takrat so rekli, za 800 milijonov ali koliko. Mi gradimo za, ne vem, mislim, da dve milijardi, koliko je že cena. Tako da tu ne moremo govoriti, da je ta sistem učinkovit v zvezi s sistemom, pogledom gospodarstva in ekonomije. Tako kot deluje državna revizijska komisija, ki je dejansko z manjšim denarjem naredila enako delo, torej bi to moralo biti tudi pri javnem naročanju, torej za manjši denar dobiti enako ali pa mogoče še več.