Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi ostali. Lep pozdrav! Jaz bom samo na kratko preletel nekako glavne številke in trende lanskega leta, kot je to sicer obširno navedeno v našem letnem poročilu.

Državna revizijska komisija, kot veste, je samostojen neodvisen organ pravnega varstva. V leto 2024 pravzaprav z vidika pravnega varstva ni bilo nič posebnega. Dokaj mirno je minilo. Ni bilo nekih tudi takih sprememb zakonodaje, karkoli, kar bi povzročalo kakršne koli, bi rekel, pretrese, morebiti kakšne precedenčne odločitve zaradi tega, ali karkoli takšnega.

Tudi kar se tiče trenda števila zahtevkov je nekako ustaljeno. Namreč, prejeli smo leto 2024 149 zahtevkov za revizijo, rešili 152, kar pomeni še od lanskega leta, ki so bili preneseni iz leta 2023. Pomembno je mogoče naglasiti tole, da Državna revizijska komisija je tudi tukaj tudi v lanskem letu nekoliko, saj ne, da bi se zdaj ekstra za to trudili, ampak izgleda, da smo nekako z organizacijo uspeli, znižali število, povprečno število dni za rešitev zadev. Namreč, statistično je bilo za rešitev potrebno 12,65 delovnega dneva od prejema celotne dokumentacije, lani nekaj čez 13. Tako da tu nekje smo približno glede na število zaposlenih, glede na pripad, mislimo, da je nekako to tisto najnižje možno število dni. Pod to skorajda ni mogoče iti, v kolikor ne bi trpela kvaliteta dela. Namreč, kompleksnost se, ko govorimo zmeraj bolj zaostruje, povečuje. Zahtevki so kompleksni, obširni, dokumentacija je obširna. In ni mogoče samo govoriti o tem, da zadevo spoznaš, preštudiraš in nato sprejmeš odločitev. Zadevo je potrebno tudi spisati in uskladiti znotraj članov senata, kar seveda potrebuje svoj čas. Ampak nekako tudi strokovna javnost nam pač priznava, da je to to in da dejansko se je to v bistvu spustilo na eno zelo učinkovito raven, kar vsi priznavajo, tudi resorno ministrstvo, da je v Sloveniji tovrstno pravno varstvo učinkovito, pravzaprav bi rekli kar izredno učinkovito in da zaradi tega ni prav nobenih zastojev v kakšnih investicijah, izgubi evropskih sredstev ali karkoli takšnega.

Nadalje, ugotoviti je bilo, da je tudi delež, torej šlo je za 26 zahtevkov, 17 odstoten delež sporov, kjer so bili, kjer so bila, če rečem, udeležena evropska sredstva. To nekako zmeraj malo niha, gor, dol, še zmeraj nekako malo teh zahtevkov. Ampak je ta podatek za lani primerljiv s podatki v letu v letih 2020-2022, 2022 in nekoliko več kot 2023. Ampak ta nihanja so zelo, zelo minimalna, tako da bistveno nekih pozornosti posebej mislim, da temu ni potrebno dajati. Mogoče pa bi naglasil, kot smo tudi v letnem poročilu in v mojem pismu predsednika, kot se imenuje v uvodu letnega poročila, da tudi, tudi v letu 2024, žal, nismo prejeli nobenega zahtevka za pravno varstvo s strani varuhov javnega interesa, torej KPK, Računskega sodišča in AVK. Mogoče bi tukaj apelirali na nekoliko večjo aktivnost teh organov v tem segmentu. Vem, da to ni njihov core business, če tako rečem, ampak je pa to ena izmed njihovih zakonskih dolžnosti, da posredujejo v javnem interesu. Tudi mogoče v primerih, ko imamo samo enega ponudnika. Kdaj? Ker sam zoper sebe ne bo vložil revizijskega zahtevka, če kaj ni v redu, zato pa obstajajo ti organi, ki pa pravijo, da se pač borijo s finančnimi in kadrovskimi primanjkljaji.

Državna revizijska komisija sicer je majhen organ, 28, prej 29, planiramo tam do enih 31, kar je tudi proračunskih sredstev, se v bistvu znašla na nekem področju, kjer nam ves čas nekako primanjkuje strokovno specializiranih kadrov, ki so potrebni za takšno delo, ker jih na trgu enostavno ni dovolj. Mi dejansko potrebujemo visoko specializirane kadre, kajti drugače pa pri nas nimaš kaj početi, če nisi res, res zelo specializiran. Se pravi, naši kadri zaradi narave dela morajo vedeti več kot kadri pri naročnikih ali pa vlagateljih revizijskih zahtevkov, ampak kljub temu nekako obvladujemo zadevo. Moram ponoviti, da je tudi fluktuacija kadrov pravzaprav minimalna, pravzaprav ničelna, kar je tudi odraz tega, da smo v kar nekaj letih z nekim trudom uspeli doseči, bi rekel eno primerno, ugodno delovno okolje za ljudi z visoko stopnjo specializacije. Se pravi, ne samo, bi rekel plača, ampak tudi delovno okolje v smislu primernih prostorov, opreme, medsebojnih odnosov, kar je izredno pomembno. To vsak, ki je kdaj vodil kaj, ki je menedžiral, kaj ve, da je to izredno, izredno pomembno, da ne bi govorili, da samo teoretično, da so kadri kapital. Dejansko kadri so kapital. In tega se tudi mi zavedamo, ker vemo, da izguba vsakega tega strokovnega kadra lahko pomeni težavo na trgu. Tudi če vzgajaš lasten kader, ti ta vzgoja vzame polovico delovnega časa nekoga, ki je visoko specializiran in ta primanjkljaj.

Torej, kot smo rekli, nekoliko se je znižal še tale čas reševanja zadev.

Glede teh upravnih sporov, vemo, da zdaj nekaj let je že mogoče vlagati tožbo, ugotovitveno tožbo zoper nekatere odločitve Državne revizijske komisije. Trend se nadaljuje v tem smislu, da je teh tožb zelo malo. Na splošno je sporov glede na število oddanih naročil zelo malo. Govorimo o 2, 3 odstotkih na nivoju celotne, tako da to ni nekaj alarmantno. Upravni spor je na primer v štirih letih, odkar je možno, je bilo vloženih 19 upravnih sporov, 19 tožb, kar je izredno malo. Na leto prejmemo tako od štiri maksimalno do šest sodb, kjer je pa odstotek, moram reči, za vlagatelje precej, precej slab, saj je v bistvu izplen državne revizijske komisije, če tako rečem, zelo dober. Večina tožb je namreč zavrnjenih kot, kot neutemeljenih. Sicer pa Državno revizijsko komisijo procesno, vsaj v sporih, zastopa državno odvetništvo. Mi pa dajemo celoten, tudi strokovni suport. In tu pač moram pohvaliti, da je sodelovanje z državnim odvetništvom zelo korektno in zelo v redu. Tudi oni so zadovoljni in to zmeraj poudarja z našo dosegljivostjo in supportom. Ker pač naš organ je dejansko ažuren se zmeraj ve, kdo je odgovorna oseba in kdo je kontaktna oseba in vsakdo izmed njihovih odvetnikov lahko kadarkoli dobi odgovorno osebo, ki jo suportira tudi v vsebinskem smislu. Tako da okoli tega ni nekih večjih težav. Glede prekrškov, leta 2024 smo uvedli 62 novih prekrškovnih zadev, nekoliko manj kot leta 2023, vendar več kot leta 2022. Skupaj se je obravnavalo 210 prekrškovnih zadev, rešilo se jih je 69, 80 zaključnih dejanj, 24 obdolžilnih predlogov na sodišče, šest odločb o prekrških, 46 zadev se z uradnim zaznamkom izreklo štiri opozorila. Najpogosteje pa so bili obravnavani prekrški, kot so podaja neresnične izjave oziroma ponarejene ali spremenjene listine kot prave, neizvedba postopka oddaje javnega naročila, drobljenje javnih naročil oziroma izogibanje uporabe strožjega postopka. Se pravi, pravzaprav bi rekel kar klasika. To so vsa leta običajno, se malo statistično menjavajo gor dol, ampak dejansko so ta dejanska stanja pravzaprav že skozi vsa leta prisotna. Tudi na tem področju, bi rekel, nič novega. Glede sodelovanja z Ministrstvom za javno upravo tako kot zmeraj ponavljam, je tudi zelo korektno odprto, ves čas sodelujemo na vseh mogočih področjih. EU nas korektno obvešča o vseh strokovnih takšnih dilemah, vprašanjih, namenih, spremembah zakonodaje, karkoli. Smo zmeraj vključeni z našimi predlogi, zelo korektno. Tu se sestanemo. Tako da okoli tega nimam prav nobenih pripomb. Mogoče bi samo še naglasili, mogoče malo na hitro finančni vidik vsega skupaj. Kot smo rekli, število zaposlenih 28, prej 29, proračun, skupen proračun, torej, to so materialni stroški poslovanja, investicije, plače, vse skupaj milijon 959. V letu 2024 smo imeli 2,24 odstotka nižjo porabo sicer, kot smo načrtovali. To je tudi, zaradi nekaterih odsotnosti, ki jih nismo nadomeščali. Zdaj so tudi ene upokojitve pridejo in tako naprej. Na področju materialnih stroškov smo nekako z optimizacijo dosegli sedem odstotno manjšo porabo, kot smo načrtovali. Se pravi, če rečem, nekako z nekoliko manj ljudmi, smo opravili enako delo in uspeli znižati stroške. Sicer to, ker smo majhen organ, ne gre za neke velike številke, ampak jaz mislim, da je pa to dober zgled, kako se pač ravna v državni upravi z denarjem. Tako da, to je nekako v kratkem na kratko vse. Najlepša hvala.