Ja, predsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu.

Zdaj, če pogledamo malo kronološko, mi smo nekaj podobnega, sicer naš zakon, 9. 4. 2025 obravnavali na prejšnji redni seji, to se pravi 25. redni seji, ker smo pač z našim predlogom hoteli podaljšati rok upravičenosti najemnikov do profitnih oziroma neprofitnih subvencij za stanovanja. Zdaj, takrat smo, takrat smo predlagali dve rešitvi, in sicer rešitev, po kateri bodo ljudje, ki so upravičeni do izjemne dodelitve neprofitnih stanovanj v najem zaradi poplav in zemeljskih plazov, v najem dobili državno neprofitno stanovanje brezplačno in najdlje za 36 mesecev od sklenitve najemne pogodbe, ter drugo zadevo, še rešitev, po kateri se podaljša čas trajanja upravičenosti do subvencij k plačilu tržne najemnine po poplavah in plazovih, in sicer za čas trajanja najemne pogodbe največ za 36 mesecev. Zdaj, tudi takrat Zakonodajno-pravna služba ni imela pripomb. Ta zakon je podpirala tudi Mestna občina Ljubljana, matični odbor Državnega sveta je takrat tudi soglasno podprl ta naš predlog. Tudi ko je bila razprava na tem odboru, je državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost gospod Klemen Ploštajner podprl oziroma nekako se je strinjal s to problematiko, je zaznal to problematiko. In na podlagi tega pač naš zakon ni bil sprejet takrat in danes obravnavamo ta vladni zakon. Zdaj, razlika, razlika med temi zakoni oziroma med temi vsebino tega zakona je, da mi smo takrat predlagali, da bi pač ti, kateri so jim pač imeli uničena stanovanja oziroma domove, hiše po poplavah in zemeljskih plazovih, bili upravičeni do subvencionirane najemnine, a ne, vi ste pa zdaj to nekako zapakirali v stroške bivanja. Zdaj, stroški bivanja so pač nekako sestavljeni tudi iz stanarin in iz samih stroškov bivanja. Problem na podeželju je oziroma na teh podeželskih občinah, ker pač nimajo na voljo teh neprofitnih stanovanj in ti poplavljenci oziroma tisti, ki so pač bili prizadeti, bivajo v profitnih stanovanjih, tam so najemnine drugačne. Pri nas pač jaz poznam ljudi, sem bil v kontaktu z njimi, da nekateri plačujejo tudi od 400 do 500 evrov najemnine. Pa če tu dodamo še ostale stroške, kar predvideva ta zakon, sami stroški najemnin že presegajo ta predlog, katerega je dala pač Vlada v tem predlogu zakona. Zato smo tudi mi predlagali amandma, po katerem pač zvišujemo ta cenzus, katere bi bili upravičeni ti upravičenci. In sicer, predlagamo za eno- oziroma dvočlansko gospodinjstvo, da tu jim pripada 300 evrov, za tri- do štiričlansko družino 400 evrov, za pet- in veččlansko gospodinjstvo pa 500 evrov. Jaz mislim, da ti stroški bi v glavnem pokrili sploh na teh, kot sem rekel, že na podeželju v glavnem najemnino, a ne. Zdaj, mislim, da je bil ta naš predlog nekako bolj pravičen, da bi pač ti oškodovanci bili upravičeni takrat do najemnine, bi bilo tudi bolj transparentno, vendar žal je ta naš predlog bil soglasno s strani koalicije zavrnjen. In nekako, no, pa zdaj vlagate svojega.

Sem pa, sem pa nekako razočaran tudi nad tem dolgim postopkom. Recimo, če gremo pogledati, recimo ta zakon je veljal nekje prejšnji zakon, ko je bil sprejet, o interventnih ukrepih za odpravo posledic in poplav zemeljskih plazov, je veljal eno leto in je bil veljaven do konca leta 2024. Potem smo mi konec januarja vložili naš zakon, prišel v proceduro, smo ga obravnavali, kot sem rekel, šele v aprilu. Takrat je bil zavrnjen. Danes je 4. junij, ga obravnavamo, konec meseca bo sprejet verjetno tudi na redni seji Državnega zbora. To se pravi, pol leta, pol leta po tem, ko je pač nekako nehala veljati ta odločba, zdaj prihaja pač ta del, po katerem bodo ljudje spet upravičeni do teh subvencij oziroma najemnin oziroma teh dodatkov. Se mi zdi ta čas predolgi, tako da se mi malo smešno zdi za tako banalno stvar, da zadeve trajajo tako dolgo. Mislim, da se tu vidi tudi nekako odziv Vlade na vse te probleme že pri tej, že pri tem, kaj šele pa drugje, če pogledamo na te protipoplavne ukrepe oziroma vse te aktivnosti, katere se peljejo na teh, na teh delih. Tako da jaz upam, da bo, da bo teh 36 mesecev dovolj dolga doba, da bo pač v letu 2026, konec leta 2026, da bodo vsi vseljeni v svoje domove. Čeprav, kolikor poznam stvari s terena, v tem trenutku še niso vsi pridobili gradbena dovoljenja, da bi lahko začeli graditi svoje domove. Zdaj, če se vrnemo še malo nazaj takrat takoj po poplavah, ko smo sprejemali te zakone, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali kar nekaj amandmajev, med drugim tudi to, da bi pač ti ljudje, kateri so pač imeli uničene domove oziroma stanovanja, da bi se pač nekako ti problemi njihovih nadomestitvenih gradenj reševali po hitrejšem postopku. Žal to ni bilo sprejeto. Zdaj je pač in tisti, kateri še lahko živijo v svojih domovih in tisti, kateri ne morejo živeti, ko jih je pač uničila voda oziroma plaz, za njih velja isti postopek umeščanja objektov v prostor. Zato je pač iz tega naslova ta problem in zato me nekako skrbi, da bo tudi konec leta 2026, se bomo morali še sestati mogoče na kakšnem takšnem odboru pod to točko, da bo 36 mesecev prekratka doba in da bo potrebno mogoče še za kakšnih 12 mesecev podaljšati.

Tako da, mislim, mi smo predlagali amandma, ta amandma, da bi pač ta cenzus dvignili. Pa tudi, če je tu samo 11 teh upravičencev ali pa, ali pa 23, kot ste rekli, da jih je trenutno, mislim, da je treba pač, če je eden, je treba narediti izjemo in ljudem pomagati v teh kritičnih časih. Vemo, da so izgubili domove, izgubili so spomine, izgubili so vse in to je pač najmanj, kar lahko vsi skupaj naredimo, da jim v teh težkih trenutkih pomagamo. Tako, da seveda bomo v poslanski skupini ta amandma podprli. In če bo ta amandma podprt, bomo seveda tudi glasovali za ta zakon. V nasprotnem primeru pač ocenjujemo, da je bilo storjeno premalo, vendar zakonu ne bomo nasprotovali.

Hvala lepa.