Hvala lepa, lepo pozdravljeni minister s sodelavci, spoštovane poslanke in poslanci in ostali strokovni prisotni.

Morda za začetek, veliko govorimo o odlogih in tako naprej. Zdaj, nekatere občine se zelo aktivno ukvarjamo s tem, kako bomo po 1. 7. zadevo organizirali. Gre za tehnično precej zahteven proces, ker prehajamo iz Zakona o dolgotrajni oskrbi na Zakon o negi na domu, na Zakon o dolgotrajni oskrbi. Veliko je zmede seveda tudi med samimi uporabniki oziroma med državljankami in državljani. Najbrž tudi sami veste, da so CSD v prvih dneh tega meseca praktično zasuti s klici, obiski in tako naprej. Je pa nekaj res, da verjetno nadaljnje odlaganje nima smisla, enkrat moramo prerezati popkovino in poskusiti začeti po novem sistemu in potem čim bolj fleksibilno se odzivati na to, kaj se bo dogajalo na terenu. Iz tega vidika tudi pozdravljamo to dopolnitev, ki pomeni sklepanje neposrednih pogodb tudi z javnimi zavodi v drugih občinah ali pa kjer so soustanovitelji drugi in karkoli. Tukaj bi bilo zelo dobro, da sledimo tej permisi, da kdorkoli bo izpolnjeval pogoje za izvajanje dolgotrajne oskrbe, se mu pač lahko določena občina priklopi, pridruži, zaprosi za njegove storitve, se pravi, važno je, da tisti, ki izvaja, zagotavlja kakovost in po vseh pravilih. Ker veste, vedeti morate, da imamo od občine Osilnica s 300 in nekaj prebivalci do občine Ljubljana s približno 300000 prebivalci. In seveda ne morejo vsi delovati po istem sistemu. Nekatere občine bomo šle v posebne javne zavode, nekatere bodo to delale preko zdravstvenih domov, nekatere preko domov starejših občanov, nekatere preko zasebnikov. Kar je tudi povsem legitimno. Se pravi, važno je izpolnjevanje pogojev. Za katero obliko se pa občina odloči, bo pa verjetno vedela sama najbolje predvsem sama. Dobili ste sicer tudi mogoče ne bom šel čez vse pripombe in stališča. Skrbi nas nekoliko ta prehod. Nekaj zadev bo še teklo po starem zakonu, medtem ko prihodek iz vidika pobiranja, se pravi prispevka, pa bo stekel po prvem, sedmem. Zanima nas, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki bodo vložili vloge in bodo čakali pač na odločbo? In verjetno po tej odločbi bodo nekoč dobili tudi pač odločitev, da jim pripada, se pravi, določena nega na domu po novem zakonu, vendar bodo v tem čakalnem obdobju praktično čakali in plačevali še vedno sofinanciranje. Se pravi, to smo občine od 70, od 50 do 70, 80 procentov sofinanciramo oskrbo na domu. Se pravi, kako hitro bo ta prehod prišel, odšel? Tukaj bi bilo zanimivo vedeti ali bomo tem ljudem te stroške potem povrnili za nazaj, ker upravičenci pa na nek način so s prvim sedmim, ker že začnemo vsi vplačevati v fond. Tako da to mešanje storitev, ki bi se lahko podvajale, je tista pod vprašajem. In verjetno bo tam tudi največ nezadovoljstva med uporabniki samimi. Mala pripomba tudi glede ureditve oskrbovalca družinskega člana, in sicer krajši čas usposabljanja. Tukaj moramo se zavedati, da čisto vsak ne more biti oskrbovalec, res ne more biti čisto vsak, ki se spomni. Tukaj se lahko zgodi, da bo veliko poskusov zlorab, ko bo nekdo samo rekel, da je oskrbovalec in tako naprej. Tako da opozarjamo na nek način, da bodimo pozorni, da tisti, ki bo prevzel status oskrbovalca družinskega člana, da bo nekaj o tem vedel in tudi, da bo ustrezno, imel ustrezna, ustrezna znanja. Seveda mislim, da bo v nadaljevanju še veliko govora o samih cenah storitev. Jaz si to predstavljam približno tako, da bo potekalo kot zdravstvene storitve sploh če bo isti plačnik. Se pravi, točkovano bo, kakšna storitev in koliko iz nje izhaja in koliko mora ZZZS povrniti. Je pa zdaj res tako, da pri zdravstvenih storitvah pač, sam sem nekaj cajta opravljal, tudi funkcijo direktorja zdravstvenega doma. Vemo, da je tam utečen način, ki se pa ves čas dopolnjuje. Tukaj seveda ostaja veliko vprašanje, ali bomo zadeli strošek, ki ga potrebujemo za izvajanje storitve, ali ne? Ali bo to pomenilo, na nek način poslovanje teh zavodov in izvajalcev z negativnimi izidom? In morda nekaj, kar nismo veliko pozornosti posvečali je pa, ali bo v ceni storitve upoštevan tudi strošek prevoza. Nekatere male občine, ne vem, so velike 10, 15 km2, seveda oskrbovanje takih občin je bistveno lažje, kljub temu, da imajo veliko prebivalcev. Ne vem, primer Škofljice je zelo majhna površina, zelo močna intenzivnost. Potem pa je tu primer Kočevja, pa recimo, če bomo mi še oskrbovali Osilnico, tukaj je pa 600, 700, 800 km2 površine, ki jo moramo mi z enim zavodom pokrivati. In vem, da pri patronažnih službah je ta zadeva upoštevana vsaj do neke mere. Tukaj pa o tem zaenkrat še ni bilo govora. Skratka, predvsem bomo potrebovali nekaj fleksibilnosti. Zato bi prosili, da se zakonodajo ne preveč omejuje in zapira, ampak da se pusti, da občine imajo izbiro kako se bodo stvari lotevale. Ker že tako se nam zna zgoditi, da bo, zaradi pomanjkanja kadra in počasnejše vzpostavitve celotnega sistema prihajalo do velikega nezadovoljstva med državljankami in državljani. Mislim, da nam o tem priča tudi velik interes, ki se okoli tega dogaja v tem tednu, ko je pač prvič se vse skupaj začelo. Nekaj manjših, manjših pripomb je bilo pa tudi v pisnem mnenju, pa bom tudi vesel, če bo Do tega se je izkazala opredelitev Hvala lepa zaenkrat.