Hvala lepa za besedo predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, minister, državni sekretar, ostali gostje. Lepo pozdravljeni. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 49. seji, 29. maja 2025, in bila pri tem seznanjena s stališči Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, službe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter Zveze društev upokojencev Slovenije, pa tudi s pisnimi stališči Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, Združenja občin Slovenije ter Sveta za invalide Republike Slovenije s podporo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Nekaj med navedenimi je danes prisotnih tudi tukaj na seji, zato ne bi šla v podrobnosti, ker smo jih posneli v našem obsežnem mnenju, tako splošne kot tudi tiste bolj konkretne pripombe na posamezne člene predloga zakona.

Pri tem smo pozvali predlagatelja in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da jih v nadaljevanju zakonodajnega postopka proučijo in jih v največji možni meri upoštevajo pri pripravi dopolnjene različice predloga zakona. V razpravi komisije je bilo na podlagi vseh prejetih pripomb ugotovljeno, da gre za zelo kompleksen sistem, katerega urejanje predstavlja velik izziv. Pa tudi, da tokratne spremembe kažejo na to, da je Državni svet v vetu na veljavni zakon iz leta 2023 imel prav, ko je opozarjal, da je veliko zakonskih določb nedorečenih in da se bodo v praksi pojavile težave z njihovo izvedbo. Tudi tokrat so razpravljavci pogrešali več sodelovanja z zainteresirano strokovno in širšo javnostjo, čeprav je bila komisija seznanjena, da so usklajevanja potekala in da je bilo nekaj pripomb tudi upoštevanih. A očitno še vedno ne v dovoljšnji meri, na kar kažejo predlogi izboljšav zakonodaje, podane s strani nekaterih ključnih deležnikov, ki bodo sodelovali pri implementaciji sistema, predvsem skupnosti centrov za socialno delo.

Komisija je v razpravi pritrdila pomislekom skupnosti glede predolgih in nejasnih postopkov za pridobitev pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe ter glede nujnosti jasnih informacij o stroških in dostopnosti pravic. Komisija se strinja tudi z opozorili, da mora biti v središču pozornosti uporabnik, ne pa upravni postopki in birokracija. Kot velik izziv za sistem komisija izpostavlja tudi povezljivost posameznih informacijskih sistemov in baz, saj se na podlagi pripomb zainteresirane javnosti lahko sklepa, da slednje še vedno predstavlja veliko težavo. Bojimo se, da bo predvideno prepošiljanje podatkov od enega do drugega deležnika prek več posrednikov po nepotrebnem podaljševalo postopke in ogrozilo dostopnost do pravic iz dolgotrajne oskrbe. Komisija izpostavlja tudi preobremenjenost in kadrovsko podhranjenost obstoječih sistemov oskrbe, ki se bo z uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe zelo verjetno samo še poglobila. Na to nakazuje že trenutna slika v nekaterih domovih za starejše, ki zapirajo posamezne oddelke zaradi pomanjkanja kadra. Izražena je bila tudi skrb, da bodo vprašanja kadrovskih stisk še naprej prepuščena samim izvajalcem dolgotrajne oskrbe, brez večje pomoči države. Brez boljših pogojev za delo in na podlagi ustrezno prepoznane vrednosti dela, ki je tako fizično kot psihično naporno, bo namreč večji interes za zaposlovanje na tem področju težko doseči. Komisija na podlagi odzivov predvidenih izvajalcev dolgotrajne oskrbe v lokalnem okolju opaža, da jih večina, na primer v domovih za starejše in občine, še vedno ni dovolj informiranih o podrobnosti delovanja novega sistema, zlasti glede pomembnih izvedbenih vprašanj, zato pozivamo še k dodatni okrepitvi komunikacije med njimi in pristojnim ministrstvom. Komisija kot področje, ki je povezano z določenimi odprtimi vprašanji, vzpostavlja tudi sistem pomoči na domu, ki trenutno v številnih občinah deluje dobro. Slednji bo kot kaže, deloval vzporedno s sistemom dolgotrajne oskrbe, pri čemer ni čisto jasno razmerje med navedenima sistemoma, ki trenutno nista združljiva in povezljiva. Zastavlja se tudi vprašanje cenovne primerljivosti obeh sistemov in s tem povezane konkurence med izvajalci posameznih storitev, ki lahko gre tudi v škodo uporabnikov z vidika kakovosti in dostopnosti ene ali druge oblike storitev.

V razpravi članic in članov komisije je bilo večkrat izpostavljeno tudi vprašanje financiranja sistema dolgotrajne oskrbe, ki se ga sicer s tem predlogom zakona ne ureja, a na slednjega že dlje časa opozarjajo tako predstavniki upokojencev, Ekonomsko-socialni svet in še posebej predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu. Slednje so že pozvali k sorazmernemu in ne prekomernemu pobiranju prispevkov za dolgotrajno oskrbo in pripravili predlog za zamik zbiranja prispevka ali za njegovo postopno uvajanje namesto zbiranja sredstev na zalogo. Z že obstoječimi sredstvi iz ZPIZ in ZZZS v višini okrog 325 milijonov evrov je predvidenih cirka 700 do 800 dodatno zbranih sredstev iz naslova prispevka za dolgotrajno oskrbo, bo fond zbranih sredstev namreč kar precejšen. Ali jih res potrebujemo toliko, pa še vedno ne vemo. Širši javnosti namreč podrobnejše podlage in izračuni realnih potreb sistema dolgotrajne oskrbe še vedno niso predstavljeni. Po opravljeni razpravi, v kateri je bilo sicer prepoznanih kar nekaj pomanjkljivosti sistema, ki bi jih bilo treba odpraviti z namenom, da bi slednji res lahko v polnosti zaživel, je bila v okviru glasovanj o predlogu zakona izrečena podpora. Hvala za vašo pozornost.