Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, drage poslanke in poslanci.

Kot veste, je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet julija leta 2023 in je potem začel veljati istega leta v mesecu avgustu. Gre za ključen zakon za vse tiste naše sodržavljanke in sodržavljane, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo podporo pri vsakodnevnih opravilih. V zadnjih dveh letih sem večkrat poudaril, da dolgotrajna oskrba ni enkratni projekt, temveč je živ sistem, takšen, ki ga je treba in ga bo treba ves čas prilagajati tako demografskim spremembam, družbenim trendom, tehnološkemu razvoju in tudi realnim razmeram na terenu, in v tem procesu je ključno, da politika posluša tako uporabnike, izvajalce, stroko in civilno družbo, torej vse tiste, ki se jih dolgotrajna oskrba tiče. Danes vam zato tu predstavljamo predlog nadgradenj obstoječega zakona. Ta temelji na izkušnjah preteklega leta in pol izvajanja samega zakona. V tem letu vemo in smo v celoti vzpostavili sistem oskrbovalcev družinskega člana, v njega je zdaj vključenih preko tisoč 600 oseb. Vzpostavili smo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo in v njih zaposlili več kot sto novih zaposlenih strokovnjakov; ti predstavljajo vhodni strokovni stik bodočih uporabnikov in uporabnic dolgotrajne oskrbe. Teh točk je 16 po vsej državi in že delajo in tu moram res izpostaviti velik angažma centrov za socialno delo. Skoraj v celoti smo tudi že vzpostavili mrežo lokalnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu skupaj z občinami, župani in županjami. Pa tudi še marsikaj drugega smo v tem času naredili. Ker pa postavljamo nov ogromen sistem socialnega varstva, smo seveda cel čas v tesnem stiku s terenom. Skupaj oblikujemo, se učimo in se tudi poslušamo. Pred nami je torej nadgradnja sistema kot so jo predlagali izvajalci, stroka in uporabniki. Naj po sklopih bolj podrobno razložim ključne spremembe in tudi njihov pomen.

Prva točka, ki bi jo izpostavil, je poenostavljen prehod v sistem dolgotrajne oskrbe. Torej, če pogledamo za uporabnike in uporabnice domov za starejše, omogočamo neposreden prehod iz sistema socialnega varstva v sistem dolgotrajne oskrbe brez ponovne ocene upravičenosti. Uporabnik se prevede iz obstoječe kategorije v novo, kar pomeni krajši postopek in manj administrativnih ovir. Seznanjen bo s stroški nastanitve in prehrane ter se bo lahko odločil ali želi ostati v obstoječem sistemu ali preiti v novega. Če sem tu mogoče bolj plastičen, to pomeni, tisti, ki so ta trenutek in bodo na 1. 12. v domu za starejše, bodo avtomatično prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe in ne bodo rabili iti skozi ponovno ocenjevanje s strani centrov za socialno delo. Tu bi hotel še poudariti, da nov sistem bo v primeru domov za starejše zagotovo finančno ugodnejši, saj bodo stanovalci plačevali le nastanitev in prehrano. Oskrba bo tako za uporabnike brezplačna - socialno oskrbo ta trenutek plačujejo iz žepa -, tako da se bodo v veliki večini primerov stroški oskrbnin oziroma tistega, kar posameznik ali posameznica plača, ko je v domu za starejše, bistveno znižali. Druga točka, ki je pomembna, ki jo prinaša novela, je pa vezana na mlade invalide. Torej na osebe, ki po dopolnjenem 18. letu preidejo iz sistema starševskega varstva, bodo imele zdaj možnost neprekinjene vključitve v dolgotrajno oskrbo, brez nove ocene, če bo svetovalec ocenil, da spadajo vsaj v četrto kategorijo in potem se prva formalna ocena, kot za vse ostale, opravi v roku petih let. Torej tu je predvsem ta mehek prehod v sistem dolgotrajne oskrbe, če se za to odločijo. Druga točka, ki bi jo želel v tem uvodnem nagovoru izpostaviti, je širitev možnosti za oskrbovalce družinskega člana. Oskrba družinskega člana je prva pravica, ki je zaživela lani 1. januarja. Kot sem že izpostavil, jih je trenutno takih 1600, ti prejemajo nadomestilo plače v znesku 1,2 minimalne plače. Z aktualnim predlogom pa vključujemo tudi upokojence, torej tudi upokojenci bodo lahko postali oskrbovalci družinskega člana. In ta možnost obstaja tudi za upokojene svojce, torej upokojenec bo lahko skrbel tudi za svojega vnuka, na primer kot oskrbovalec družinskega člana. Ti bodo seveda prejeli ravno tako nadomestilo v višini 1,2 minimalne plače ter odstotek pokojnine, ki jim v skladu z zakonom pripada, torej v večini običajnih primerov je to 40 odstotkov za določeno obdobje. Pomemben dodaten ukrep tu je oskrbovalcem z ustrezno formalno izobrazbo, torej tistim, ki želijo biti oskrbovalci družinskega člana in imajo zdravstveno izobrazbo ali izobrazbo iz socialnega varstva, priznavamo to znanje in jim krajšamo obseg obveznega usposabljanja. Tretja točka, ki bi jo izpostavil, je natančnejša opredelitev pravic in postopkov natančneje opredeljujemo dnevno oskrbo. Jasno določamo, da se ta lahko izvaja med 6. in 22. uro, zapišemo tudi pogoje bivanja za nedenarne pravice, uvajamo pogoj dejanskega bivanja v Sloveniji, denarne pravice pa so dostopne tudi upravičencem v Evropski uniji. Bolj podrobno zapišemo tudi mirovanje pravic - pravice mirujejo v času bolnišničnega zdravljenja ali zdravljenja, ki ga krije zdravstveno zavarovanje. Četrta točka, ki bi jo tu izpostavil, je večja fleksibilnost za občine in izvajalce. Na podlagi pozivov smo pri vzpostavljanju mreže in sodelovanju z lokalnimi skupnostmi poslušali, ker sami najbolje poznajo specifike svojega okolja. Tu je pomembno medobčinsko sodelovanje. Tako bodo po novem lahko občine sklepale pogodbe z izvajalci, govorimo o neposrednih pogodbah, tudi z drugih občinah, kar širi možnosti za zagotavljanje storitev. Mislim, da je to sploh pomembno v primeru manjših občin in njihove povezave. Še dodatna točka vključevanja lokalnih skupnosti v svete javnih zavodov, ki jih je ustanovila država, se uvaja predstavništvo lokalnih skupnosti, torej da bodo tudi tu imeli svoj glas. Peta točka, ki bi jo izpostavil, je oprostitev plačila nastanitve in prehrane, to je za tiste uporabnike in uporabnice, ki ne zmorejo kriti stroškov nastanitve in prehrane v domovih za starejše. Uvajamo možnost oprostitve tega plačila torej za tiste, ki tudi tega hotelskega dela ne bodo zmogli. Odločitev o tem sprejme center za socialno delo, in sicer glede na premoženjske in družinske okoliščine. Še zadnja točka, ki bi jo tu izpostavil, je e-oskrba; tu jasneje določamo pogoje za sofinanciranje e-oskrbe, namenjene predvsem starejšim, ki živijo sami in potrebujejo tehnološko podprto podporo pri varnem bivanju doma. Tu naj poudarim tudi, da verjetno vsi poznate tiste, ki so bili vključeni v projekt, ki ga je, kjer je sodeloval tudi ZDUS. Tiste se bo tudi do vstopa v dolgotrajno oskrbo torej podaljšalo izvajanje storitve, tako da s 1. 7. nihče nič ne izgublja, ampak tisti, ki ima ta trenutek v okviru projekta e-oskrbo, jo imel tudi še naprej.

Mogoče na hitro še glede mnenja Zakonodajno-pravne službe. Vse nomotehnične popravke smo upoštevali, vse predloge za uskladitev besedila med členi tudi in podrobnejše vsebinske pomisleke Zakonodajno-pravne službe, ki smo jih pa upoštevali, je vezano, da se iz mirovanja pravic izloči storitve vezane na samostojnost, saj ta pravica pripada uporabniku na letni ravni. Na primer uporabniku, ki je v kategoriji, tretji kategoriji, 48 ur na leto, kar pomeni, da se te storitve lahko opravijo kasneje. Torej če je nekdo v bolnici, ni nobene potrebe, da bi ne imel te storitve, ampak jih lahko koristi kasneje. Jasneje se tudi določi dan začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana in koriščenja pravic uporabnika pravice do oskrbovalca družinskega člana. Natančneje tudi določamo trenutek, ko vstopna točka vključi oskrbovalca družinskega člana v obvezna socialna zavarovanja, in sicer z dnem, ki je določen v osebnem načrtu. Uvedeno je tudi začasno sedemdnevno prehodno obdobje v primeru, ko se z novo odločbo odloči o spremembi kategorije dolgotrajne oskrbe, in tudi bolj jasno opredelimo, kdaj se upravičenec uvrsti na čakalni seznam in da izvajalec dolgotrajne oskrbe vodi več čakalnih seznamov.

Za čisto konec pa bi zaključil s tem, da predlagane spremembe, mislim, da so konkreten odgovor na izzive, ki so se pokazali v praksi. So nastale, kot sem rekel, v tesnem sodelovanju z vsemi akterji na tem področju. In še enkrat bi želel poudariti, da dolgotrajna oskrba je živ sistem. Ta se mora ves čas razvijati, biti v koraku z ljudmi in njihovimi potrebami. Jaz verjamem, da bodo te spremembe pripomogle k bolj učinkovitemu sistemu in še bolj dostopni oskrbi za vse, ki jo potrebujejo.

Na tej točki zaključujem s to uvodno predstavitvijo - hvala za vašo pozornost - in se veselim razprave in seveda smo tekom razprave s kolegicami in kolegi z ministrstva na voljo za dodatna pojasnila in odgovore. Hvala.