Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Torej, skladno s svojo vlogo, ki jo ima Zakonodajno-pravna služba po zakonu in poslovniku, smo pripravili mnenje k predlogu te resolucije. V bistvu gre za pravni pregled. Dodeljen nam je bil pa predlog resolucije v obravnavo zato, ker gre za akt Državnega zbora. Izhajali smo iz opredelitve kot jo podaja Poslovnik Državnega zbora, in sicer gre za akt programske narave, ki predstavlja dolgoročni dokument načrtovanja. Nadalje je to razlogovalo še Ustavno sodišče v svoji odločbi, kjer je pojasnilo še, da gre za političen in deloma tudi strokovni akt. Nadalje smo opozorili, da se resolucija zelo hitro spreminja oziroma nadomešča in to v zelo kratkih časovnih obdobjih. Predvsem pa smo poudarili, da je resolucija čedalje bolj podrobna in čedalje bolj obsežna. Sama obrazložitev resolucije ni skladna s Poslovnikom, saj zgolj povzema samo besedilo resolucije oziroma posamezna poglavja.

Posebej bi rada poudarila, da je Zakonodajno-pravna služba imela zelo kratek čas za pripravo tega mnenja, ne samo zaradi hitro sklicane nujne seje vašega odbora, želeli smo pa tudi mnenje objavi čim prej, da bi dali čas tudi predlagatelju za pripravo odziva in amandmajev, sledeč našim pripombam seveda amandmajev ni. S samim pojasnilom se mestoma ne strinjamo. Izkazuje se, da predlagatelj ni razumel pripomb Zakonodajno-pravne službe, saj večkrat odgovarja na vprašanja, ki jih Zakonodajno-pravna služba ni izpostavila. Predvsem pa ne upošteva, da gre za akt Državnega zbora. To je akt, ki je podvržen svojim pravilom. Predvsem tudi, kar se tiče samega izrazoslovja, ki mora v tem primeru slediti v pravnem sistemu uveljavljeni pravni terminologiji, predlog resolucije pa tudi jezikovno temu ne sledi.

Če grem samo h konkretnim pripombam, napisali smo, da uvod temelji na različnih aktih in ugotovitvah. Tu smo opozorili, ponovno, ponavljam se, da gre za akt Državnega zbora, ta bo objavljen v Uradnem listu, zato se ne more resolucija sklicevati na akte, ki niso javno objavljeni, ampak so to akti, ki so v pristojnosti Ministrstva za obrambo, Nata in Evropske unije. Na to smo v prejšnjih mnenjih k predlogom resolucije že opozorili, tudi brez odziva.

Nadalje, dobili smo pojasnilo kateri so varnostni mehanizmi in sporazumi na katere se sklicuje v dikciji, da gre za očitno nespoštovanje. Pač pa moram ponoviti opozorilo, da se v resoluciji, predlogu resolucije, pojavlja izraz države gostiteljice, s tem, da je dano pojasnilo, da je to Republika Slovenija. Sinonimi v pravnem jeziku niso dovoljeni, pravni jezik ima seveda svoje posebnosti, ki tukaj niso upoštevane. V zvezi z dobavnimi verigami smo navedli, da bi bilo treba pojasniti na dobavo česa se ta izraz nanaša. Glede samih obdobij, tukaj nas predlagatelj ni razumel, smo opozorili samo na redakcijsko oziroma nomotehnično napako, da sta ti dve obdobji enkrat zapisani z letnicami, enkrat pa brez njih. Glede, gre za sinonim, tudi v primeru izrazov Nato in zavezništva in njunih izpeljank, to za akt Državnega zbora ni pravilno.

V zvezi s kadrovskimi viri smo izpostavili, ali gre za civilno ali vojaško osebo, za katero nujno potrebna vojaška znanja in veščine niso potrebne in bi jih lahko pridobivali tudi naknadno, saj, če gre za civilno osebo, taka določba je popolnoma odveč, ker to ureja že Zakon o službi v Slovenski vojski, če pa je mišljena vojaška oseba, pa po zakonodaji ni možen spregled vojaškega znanja, trčili bi pa tudi v določbe Zakona o delovnih razmerjih, 49. člena Ustave in 14. člena Ustave.

Nadalje, opozorili smo na izraz državljan in tudi pripadnik, to je samo v moški spolni obliki. Že v prejšnjih mnenjih smo opozorili, da resolucija ne vsebuje temeljnih subjektov, ki so bili navedeni v moški in ženski spolni obliki, nadalje samo v moški. Pojasnilo navaja, da ženske so upoštevane, vendar to normativna vloga žensk tukaj ni izkazana. Po našem mnenju pa seveda bi morala biti. Glede financ samo to, da se lahko trči v fiskalno pravilo iz drugega odstavka 148. člena Ustave, kjer bi predlagatelj moral navesti, če bi šlo za odstop, da gre za izjemne okoliščine za državo. Tega predlagatelj ne navaja. Potem imamo še kar nekaj pojmovno nedoločenih izrazov, to so na primer strateški partnerji. Aha. Posebej smo opozorili, na zelo podrobno razdelane subjekte Slovenske vojske, po našem mnenju so prepodrobni, v nekaterih delih se pa zastavlja tudi vprašanje skladnosti predloga resolucije z Zakonom o obrambi. 39. člen Zakona o obrambi določa, da poveljstva enote in zavode ustanavlja, organizira, popolnjuje in opremlja ministrstvo v skladu s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja vojske. To pomeni, da resolucija predstavlja temelj za ravnanje ministrstva oziroma ministra za obrambo in ne obratno. Tak je na primer primer, ki smo ga tudi v mnenju izpostavili, poveljstva za doktrino razvoja, izobraževanje in usposabljanje, to ni organ, ki bi bil v veljavni zakonodaji že umeščen, gre pa za notranjo enoto Slovenske vojske. Tudi v tem primeru se zastavlja vprašanje skladnosti predloga resolucije z Zakonom o obrambi.

Nadalje smo tukaj, pa nas ministrstvo ni razumelo. Mi smo v zvezi z dvojno rabo vprašanj izpostavili predvsem nenavadno jezikovno izražanje, ki vsebuje zelo veliko pogojnikov, ministrstvo pa nam je razlagalo, kaj je to dvojna raba. To ni okej. Potem smo izpostavili izraz vse vladni, predvsem pristop, tukaj pojasnilo ni ustrezno, mi imamo samo eno vlado in zato vse vladni pristop ni jasen, kaj naj bi to sploh bilo. Podobno velja za oblast. Tukaj smo vprašali ministrstvo ali glede na to, da ima oblast ljudstvo, ali v tem primeru cilja na nosilce treh vej oblasti, to bi moral ustrezno zapisati. Prav tako je bilo treba ustrezno zapisati, kaj so pomembne funkcije države, saj je popolnoma neopredeljen. Podobno velja za uporabo izraza družba, pristojni subjekt, nacionalno zdravstvo in komercialni tukaj zdravstvo, kjer bi se morali uporabljati izrazi, ki so v pravu že uveljavljeni. Hvala lepa zaenkrat.