Hvala lepa za besedo, hvala lepa tudi za to obrazložitev, ki jo je predstavil Matej. Jaz moram reči, da v tej državi moramo slišati, poslušati vsa mnenja, ravnati mirno, trezno, odgovorno, preudarno in pa postoriti in pa opraviti tisto, kar se seveda tisti trenutek od nas pričakuje in zahteva, pa pri tem ne mislim ne zunanje ali pa kakršnekoli notranje institucije, ampak poskrbeti za to, da je naša država tako kot je zdaj varna, varna tudi naprej, da v kolikor pa ob spreminjajočih razmerah v svetu pride do kakršnihkoli sprememb, da smo ustrezno pripravljeni, motiviran, da se ubranimo, predvsem moramo biti pa enoteni. Ni problem, če imamo v toku razprav. Različna mnenja, različne poglede, ampak ko so pa, ko je pa o stvareh odločeno, je pa treba jasno vedeti kaj je v korist države, kaj je v korist obrambe naroda, kaj potrebuje vojska, da se uspešno in pa učinkovito zoperstavi vsem izzivom, ki lahko pridejo.

Jaz se strinjam, da pozivi k miru so vedno ključni, najbolj pomembni, ampak bi rekel, v zadnjem letu ne, se je toliko stvari spremenilo, da tisti, ki odločajo, odločajo na podlagi surove sile in pa moči in jim je za mirovniški razmislek ta trenutek kaj malo mar. S tem nočem reči, da moramo pri nas biti drugačni, zagotovo smo in moramo biti tako kot v primeru Gaze, Palestine, eden od klicev k razumu, tisti ki vemo, kaj je prav, kaj je pa narobe, kaj presega samoobrambo, podobno je pa tudi, kar se tiče obrambne pripravljenosti, kaj potrebujemo in o tem govori tudi ta resolucija in sicer gre za razvoj in pa opremljanje Slovenske vojske do leta 2040. To je odziv na spremenjene varnostne in pa mednarodne razmere. Nikoli se v tej državi najbrž nismo ali pa ne bomo strinjali povsem, ampak toliko kot je bilo pa v teh mesecih javne razprave, debate, mnenj, takih in drugačnih pobud, nasprotnih pobud, o redkokateri temi. Korektna je bila tudi javna predstavitev v Državnem svetu, najpomembnejše pa je, kdo se je te resolucije lotil tako kot demokratični in pravni standardi v tej državi predpisujejo in pa napisal konkretne pripombe, predloge in pa pobude. Kaj tega ni bilo veliko ali pa praktično nič, številka se ustavi pri deset, gre pa že nekaj časa tema v smer politizacije, ki nam pa kakšnih posebnih koristi ne prinaša. Najbolj zanimivi so tudi, bi rekel, kakšni pretekli strokovnjaki za obrambo, ki jim je zdaj vse jasno, vse vedo, vse znajo, takrat, ko so bili pa na odgovornih, solidno plačanih funkcijah v tej državi pa tistega kar smo obljubili niso postorili. Pa to ni bila ne sabotaža, ne njihov premislek, ampak enostavno niso znali in niso zmogli. Slovenija je del zavezništva za referendumsko odločitev, ki je starejša več kot 20 let. 66 odstotkov ljudi se s tem strinja in danes, ko govorimo o vseh anketah, ankete so si zelo različne, vsak od polov opeva predvsem tisto, ki mu je v prid, nesporno so pa ankete enotne v tem, da si Slovenci želimo biti in pa ostati del Evropske skupnosti in pa tudi zavezništva, brez dvoma. V tako viharnem, tako razburkanem času in svetu, kot je zdaj, se majhni narodi na prepihu in na geostrateški legi, tako kot je Slovenija, sami preprosto ne morejo in zmorejo ubraniti. Imamo srečo, da smo del širše zgodbe tako Evropske unije kot tudi zavezništva, da gojimo dobre sosedske odnose z državami, ki so okrog nas in da imajo te države seveda tudi prozavezniško in pa proevropsko držo. Večkrat v teh razpravah slišim, da bi morali razmišljati v smeri nevtralnosti ali pa neuvrščenosti. Da zaključimo z neuvrščenostjo. v prejšnji državi smo za neuvrščenost, ki nam je bila tako blizu, zapravljali tudi do 15 oziroma trošili tudi do 15 ali še več odstotkov BDP na leto. Kar se pa tiče neuvrščenosti; Finska in pa Švedska se nista zastonj priključili zavezništvu. Poznani so nam pa dobro tudi vložki v obrambo, ki jih zmorejo recimo v sosednji Avstriji ali pa v Švici.

Zdaj pa konkretna predstavitev resolucije. Resolucija je bila 29. maja sprejeta na Vladi, gre za ključen strateški dolgoročni planski dokument. Javnost je bila vključena. Nadaljevanje vojne v Ukrajini, spremenjene ter dodatno poslabšanje geopolitične razmere. od nas zahtevajo povečanje obrambne pripravljenosti in odpornosti tako na nacionalni ravni kot tudi v okviru naših skupnih prizadevanj znotraj Nata in Evropske unije. V resoluciji v ospredje postavljamo pojme obramba, varnost in odpornost. Ugotovitve vaje, ki smo jo opravili in pa zaključili v lanskem letu z vsemi varnostnimi tveganji, vse to, vaja Odpornost 2024 tudi od nas pričakuje, napotuje in pa zahteva. Uspešno in učinkovito soočanje z vse bolj kompleksnimi varnostnimi izzivi in tveganji zahteva ustrezno raven vlaganja v lastno obrambo, varnost in odpornost ter usklajena prizadevanja vseh podsistemov nacionalne varnosti Republike Slovenije. Nacionalne ambicije na obrambnem področju moramo znatno povečati in pospešiti prednostno na področju razvoja lastnih obrambnih zmogljivosti, krepitve nacionalne odpornosti in zapolnitve pretekle razvojne vrzeli na obrambnem področju ter tudi z vidika ohranjanja mednarodne verodostojnosti Republike Slovenije.

Na Vladi Republike Slovenije se zavedamo resnosti spremenjenega varnostnega okolja, želimo ravnati državotvorno in odgovorno do varnosti naših državljank in državljanov. Pri tem se zavedamo, da bodo nekateri ukrepi in posledice spremenjenih in povečanih prioritet na področju nacionalne obrambe vključevale tudi določene politično manj priljubljene ukrepe, ki pa so kljub temu za našo državo izjemnega pomena. V Sloveniji pri tem nismo osamljeni, saj različne ukrepe, namenjene krepitvi obrambnega sistema, izvajajo vse zaveznice v Natu in vse države članice Evropske unije. V velikem številu držav bistveno, bistveno bolj ambiciozno in bistveno bolj zahtevno, pač odvisno tudi od tega, kako blizu zahtevnim izzivom na vzhodu je katera od držav. Trenutno veljavni nacionalni planski dokumenti s področja obrambe predvidevajo cilj doseganja 2 odstotka BDP za obrambo najkasneje do leta 2030, kar zlasti glede na dolgoletno podhranjenost vlaganj, obrambni sistem ne odraža več realnih varnostnih razmer in je bistveno premalo za izpolnjevanje načrtovanih nacionalnih ciljev in projektov na področju obrambe, varnosti in odpornosti. Hkrati je v teku tudi intenzivna razprava tako v Natu kakor tudi v Evropski uniji o prihodnjih zavezah glede ravni obrambnih izdatkov, v katere je aktivno vključena tudi Slovenija. Po predhodni uskladitvi in potrditvi na vrhu Nata v Haagu, na najvišji politični ravni bo izpolnjevanje teh zavez ključnega pomena tudi za našo državo.

Predlog nove resolucije sledi tem mednarodnim trendom ter predvideva vsebinsko in časovno bolj ambiciozno uresničevanje dolgoročnih ciljev razvoja in vzpostavitve obrambnih zmogljivosti naše države. Pri tem je eden izmed glavnih poudarkov hitrejša in bolj ambiciozna časovnica za doseganje obrambnih izdatkov. Saj naj bi že v letu 2025 dosegli 2 odstotka BDP in potem do leta 2030 naraščali v smeri do 3 odstotkov, kar pomeni 0,2 desetinki odstotka na leto. Veliko povečanje obrambnih izdatkov bo od nas zahtevalo skrbno finančno in smotrno načrtovanje modernizacije Slovenske vojske, pri čemer bo pri razvoju zmogljivosti smiselno in nujno potrebno tudi vključevanje domačega znanja, zlasti pa slovenskega gospodarstva in industrije. S tem si močno prizadevamo, da bomo z vključitvijo nacionalne obrambne industrije vzporedno s postopnim povečanjem izdatkov za obrambo aktivno in pozitivno prispevali tudi k rasti domačega bruto družbenega proizvoda.

Posebna pozornost je v resoluciji namenjena nacionalnim prioritetam. V resolucijo so vključeni tudi prihodnji cilji zmogljivosti Nata za našo državo. Poseben poudarek je na zmogljivosti, ki so potencialno uporabne, tudi za dvojno rabo, torej v podporo civilni sferi.

V dokumentu je načrtovan skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske na ravni 10000 pripadnikov od 10000 ljudi vštevamo stalno sestavo in pa pogodbeno rezervo. Za krepitev sposobnosti in pripravljenosti na nacionalno obrambo pa bo načrtovana tudi možnost naraščanja obsega in strukture Slovenske vojske, vojna sestava za dodatnih do 30000 pripadnikov rezervne sestave. Njen razvoj bo podprt z ustrezno prostorsko organiziranostjo v okviru dopolnilnih sil, pri čemer bodo te organizirane po teritorialnem principu in bodo namenjene izključno, poudarjam izključno, uporabi na nacionalnem ozemlju za naloge teritorialne obrambe. To pa pomeni bojni nadzor ozemlja, bojno za varovanje objektov posebnega pomena za slovensko obrambo, oviranje, logistično oskrbo ter zagotavljanje sprejema, nastanitve in po potrebi tudi logistične podpore zavezniških sil. Poleg povečanja prihodnje ravni obrambnih izdatkov in obsežnega investiranja v modernizacijo Slovenske vojske resolucija predvideva tudi usklajena prizadevanja za nadaljnji razvoj in krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispeva k dvigu splošne odpornosti in pa družbe. Pri tem bodo višjega financiranja deležni tudi širši vidiki obrambe države, kjer se ne bo razvijalo samo vojaških zmogljivosti, ampak širše vidike obrambe, varnost in pa odpornost družbe kot celote. Skozi vsebino resolucije je jasno izražena tudi namera in odgovornost Vlade Republike Slovenije za zagotavljanje razvoja in ustrezne pripravljenosti sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije v luči povečanja nepredvidljivosti in poslabšanja mednarodnega okolja ter zagotavljanje mednarodne verodostojnosti.

V zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe smo pripravili tudi dodatna pojasnila, v katerih smo podrobneje pojasnili vsebine iz resolucije, na katere nas je služba opozorila. Hvala lepa.