Hvala lepa predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Ministri za pravosodje bodo zasedali prvi dan in tokrat za spremembo in tam bom sam predstavljal oziroma zastopal Slovenijo. Na pravosodnem delu se načrtuje, da bi svet dosegel delni splošni pristop glede predloga uredbe o varstvu ranljivih odraslih. Cilj predloga je okrepitev čezmejne zaščite odraslih, ki iz razloga invalidnosti ali nezadostnih osebnih zmožnosti niso več zmožni zaščititi lastnih interesov, kot tudi zagotoviti, da je spoštovana njihova pravica do avtonomije, vključno s svobodo sprejemanja lastnih odločitev kar zadeva njih same in bodoče dogovore za primer, da se preselijo znotraj Evropske unije. Delni splošni pristop zajema prvih pet poglavij. Republika Slovenija ocenjuje, da je poljsko predsedstvo uspelo doseči uravnotežen kompromis, ki je dober in ki upošteva bistvene pomisleke večine držav članic, tudi Republike Slovenije. Nadalje bo Svet povabljen, da potrdi splošni pristop glede predloga direktive o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava. Cilj predloga je spodbujanje čezmejnih investicij znotraj enotnega trga preko ciljne harmonizacije insolvenčnih postopkov. Akt predstavlja pomemben element v okviru EU za prizadevanja za krepitev unije kapitalskih trgov, kar je potrdil tudi Evropski svet. Delni splošni pristop je Svet potrdil decembra lani. Preostalo je še besedilo, ki se nanaša na pripravo prodaje in prodajo dela ali celega premoženja insolvenčnega dolžnika kot delujočega podjetja, tako imenovani pripak mehanizem, naslov štiri, upniški odbor, naslov sedem, končne določbe naslov devet ter s temi naslovi povezane določbe o splošnem delu naslov ena in uvodne izjave. Smisel pripak prodaje premoženja je zagotoviti, da bi se prodalo dolžnikovo premoženje ali njegov del, ki bi lahko pod kupčevim vodstvom poslovalo še naprej. Upniki v stečajnem postopku bi tako lahko računali z višjim poplačilom, na drugi strani pa bi se tako lahko vsaj poskusilo rešiti tako imenovana zdrava podjetniška jedra insolventnega dolžnika, če ta obstaja. Določbe o upniškem odboru naslov sedem, predvidevajo ustanavljanje upniških odborov. Vsaj v velikih družbah, ki bi morali imeti vsaj pravico izjave v razmerju do upravitelja in pri bistvenih vprašanjih, ki se tičejo samih upnikov, dostop do podatkov o postopku ter pravico izjave v insolvenčnem postopku.

V končnih določbah je predvidena pomembna pravica vsake države članice, da začasno odpravi dolžnost poslovodstva, dolžnost poslovodstva predlagati začetek insolvenčnega postopka, in sicer v izjemnih situacijah, ko je ekonomska dejavnost resno onemogočena na nivoju držav članic ali njihovih regij. Torej v primeru naravnih nesreč, epidemij in podobnega. Republika Slovenija podpira splošni pristop glede predloga direktive in besedilo ocenjuje kot uravnotežen kompromis, kjer so ustrezno upoštevana stališča Republike Slovenije in skupine isto mislečih držav članic.

V nadaljevanju zasedanja bo predsedstvo svetu poročalo o trenutnem stanju glede pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, o aktivnosti v zvezi z evropskim javnim tožilstvom, bojem proti nekaznovanosti v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini ter glede sodelovanja s tretjimi državami v boju proti organiziranemu kriminalu in trgovini z drogami.

Nadalje se bo svet seznanil z informacijami glede julijskega ministriala Evropska unija-Združene države Amerike. Ob koncu bo Danska kot prihajajoče predsedstvo predstavila svoj delovni program. Slovenija je predlagala uvrstitev dodatne točke na agendo zasedanja, in sicer v zvezi z uvedbo sankcij Združenih držav Amerike zoper štiri sodnice mednarodnega kazenskega sodišča, med katerimi je tudi slovenska sodnica. S tem želimo opozoriti na resnost in razsežnosti nastale situacije, ter pozvati k jasnemu in usklajenemu političnemu sporočilu Evropske unije z nedvoumno podporo sodišču ter obsodbo sankcij kot napada na neodvisnost sodstva. Nadalje želimo pozvati k razpravi, kako zaščititi mednarodni pravni red ter spodbuditi komisijo, da pristopi k aktivaciji tako imenovanega EU Blocking Statut, da se zaščiti evropske državljane in institucije pred učinki enostranskih ukrepov tretjih držav. Ko govorimo o tej aktivaciji, to pomeni, da je treba ta Statut oziroma ta statut dopolniti na način, da bo preprečeval učinke eksteritorialne zakonodaje tretjih držav, v tem primeru Združenih držav in vsa dejanja, ki so, ki temeljijo na tej zakonodaji. Torej gre za to, kar se je pravkar zgodilo. To je treba dopolniti, da imamo tudi pravno osnovo za to torej, to pa lahko sproži samo edini pobudnik je in to je komisija. Tudi zaradi tega bo bilaterala s komisijo v okviru tega.

Hvala.