Ja, hvala lepa, najprej vsem skupaj lep pozdrav. Moram povedati, da sem vesel napovedi v konstruktivni razpravi, v kateri bomo po mojem trdnem prepričanju razčistili tudi nekatera nerazumevanja ali pa nejasnosti posameznikov ali pa interpretacij Predloga sprememb zakona, ki ga v sistemskem delu odpiramo po 22 letih v urejanju samega izvajanja mature. V končni fazi se iz tega vidi, kar je v predlogu zakona, tudi predlog, da spremenimo tolarje v evre v tistem delu, kjer gre za globo. To pomeni, da je bil leta 2003 nazadnje spremenjen v tem širšem sistemskem delu.

Rad bi poudaril, da ne drži to, kar je bilo predstavljeno v uvodu, da gre za generalno spremembo pri poklicni maturi, kjer bi dijaki srednjega strokovnega izobraževanja morali opravljati pet predmetno poklicno maturo. Vsi dijaki bodo na podlagi predloga v noveli, ki bodo uspešno zaključili zadnji letnik srednjega strokovnega ali poklicno tehniškega izobraževanja opravljali maturo na en ali drug način. O tem se bodo odločili v tretjem letniku po samem predlogu v tretjem letniku srednjega strokovnega izobraževanja. Torej, ali bodo delali poklicno maturo na enak način kot do sedaj, to pomeni iz štirih predmetov, od tega dva strokovno teoretična, slovenščina in dva splošno izobraževalna slovenščina in matematika ali tuji jezik in s takšno opravljeno maturo potem nadaljevali študij na visokih strokovnih šolah ali višjih šolah ali pa se bodo zaposlili. Lahko pa se bodo odločili, da bodo imeli v tretjem in četrtem letniku v šolah organizirano pripravo pri splošno izobraževalnih predmetih, matematika, slovenski jezik in tuji jezik v sklopu izvajanja izobraževalnega programa v šoli in bodo opravljali maturo s petimi predmeti. To jim bo tudi omogočalo potem vpis na univerzitetni študij oziroma v enotne magistrske študijske programe.

Tisto, kar sem prepričan, da je na ravni sistema do univerzitetnega izobraževanja potrebno storiti je, da gledamo na nivo znanja, ki je potreben tudi za prehod na univerzitetni študij in možnosti dijakov, tistih dijakov, ki izkazujejo sposobnosti pa tudi motivacijo, da do tega znanja pridejo znotraj samega vzgojno izobraževalnega procesa v srednjem strokovnem izobraževanju. Želim poudariti, da v nobenem primeru ne gre tukaj za vpliv ali interes gimnazijskih ravnateljev ali tovrstne spremembe zaradi vpisa v gimnazijske programe. Moram povedati, da sem celo nasprotno diskusijo pričakoval v posameznih sredinah šolskega prostora. Podpiram pa trditev, da ne smemo odpirati diskusije o tem, ali so boljše šole gimnazije ali strokovne in poklicne šole. Vendarle gre že v osnovi za drugačne cilje. In ravno zaradi drugačnih ciljev, ki so nenazadnje v gimnazijskem programu naravnani na pripravo na univerzitetni študij, v srednjem strokovnem izobraževanju pa na vertikalo visokega in višjega strokovnega izobraževanja oziroma za trg dela je predlog, ki ga prinaša ta novela zakona tudi utemeljen. Še enkrat, torej predlog predvideva, da dijak, ki se odloči, da se vpiše v srednje strokovno izobraževanje, v vsakem primeru opravlja poklicno maturo. Če se bo odločil, da se bo zaposlil ali nadaljeval študij na visoki ali višji šoli, opravlja klasično poklicno maturo kot do sedaj. Če pa se bo v tretjem letniku odločil, da bo študiral na univerzitetnem programu, potem pa opravlja maturo, poklicno maturo s petimi predmeti, ki ima v splošno izobraževalnem delu standard, kot ga ima splošna matura. V tem predlogu sledimo načelu poštene enakosti možnosti, kar pomeni, da morajo imeti vsi dijaki, ki so enako nadarjeni in sposobni in imajo željo, da bi to svojo nadarjenost in sposobnost uporabili, enake možnosti za uspeh. To pomeni, da morajo imeti enako dostopnost in na enake temelje v srednješolskem izobraževanju za uspešnost nadaljevanja na univerzitetnem izobraževanju.

Želim poudariti, da so bili pri pripravi sprememb uporabljeni številni podatki, usmeritve obeh državnih komisij za maturo, izhodišča Bele knjige iz leta 2011, ukrepi, predlagani ukrepi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja iz leta 2024, ki dobesedno navaja torej, kako naj bo organizirana sama izvedba poklicne mature. Piše takole: dijaki srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja morajo za vpis na univerzitetne študijske programe opraviti obvezne predmete splošne mature, učni jezik, matematika, tuji jezik. Poiskati in financirati je treba najustreznejši način priprave dijakov srednjih strokovnih šol na opravljanje obveznih predmetov splošne mature, ki bo ohranjal dvojno funkcijo srednjega strokovnega izobraževanja, vstop na trg dela in nadaljnji študij. In te rešitve so implementirane v predlog sprememb zakona, o katerem danes govorimo. Tisto, kar bi želel poudariti, da so pri pripravi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2022-2023 sodelovali 103. strokovnjaki iz različnih sfer izobraževanja, s področja univerzitetnega oziroma visokošolskega izobraževanja, s področja srednješolskega izobraževanja, s področja osnovnošolskega izobraževanja in pa iz različnih zavodov in inštitucij in verjamem, da so diskusije, ki so tekle eno leto, pripeljale do ustreznega predloga ukrepa, ki ga je pa potrebno potem implementirati v zakonodajo za to, da se potem odraža v samem sistemskem delu.

Ob pripravi Predloga zakona so bila, so bile izvedene številne predstavitve, potekala so tudi usklajevanja tako s posameznimi resorji, rektorsko konferenco, predstavniki obrtne zbornice, direktorji javnih zavodov, predstavniki združenj, predstavniki fakultet vseh treh univerz. Res pa je, da ni bilo možno organizirati razprave s posamezniki in zato smo se poslužili tudi razprave s predstavniki asociacij. Vse, vsi predlogi zagotovo niso zajeti. Zajeti so v zakonu predlogi, na katerih mislim, da smo dosegli konsenz. Zagotovo ne v zakonu izvedbenega dela na katerega je bilo v času razprave. Kar nekaj predlogov in pomislekov. Lahko povem, da je predlog zakona usklajen s Predlogom Zakona o visokem šolstvu, ki je tudi praktično zaključen in pripravljen za nadaljnjo proceduro.

Glede na pripombe, ki so se nanašale v času priprave zakona, pa želim poudariti, da je sprememba mature predvidena za šolsko leto 2030/2031. Ker sem v medijih zasledil, da se je pojavil tudi članek, da starši dijakov, ki letos zaključujejo poklicno maturo, ne vedo, na kakšen način bodo zaključevali izobraževanje. Torej leta 2030/2031, zato, ker mora zakon veljati preden se dijaki vpišejo v prvi letnik izobraževanja, torej do leta 2027/2028 potrebujemo programske spremembe in organizacijske predloge. Programske spremembe v tistem delu oziroma programske dopolnitve v tistem delu, ki bo omogočal, da bodo dijaki, ki se bodo odločili za poklicno maturo s petimi predmeti, lahko opravili tudi, pridobili tudi dodatna znanja znotraj izobraževalnega programa. To ne pomeni, da bomo spreminjali izobraževalne programe srednjega strokovnega izobraževanja, pač pa morajo biti dve leti pred zaključkom izobraževanja pripravljeni predmetni izpitni katalogi iz katerih izhajajo standardi znanja. To je leta 2028, do takrat imamo čas za pripravo katalogov. Bi pa rad poudaril, da je strokovni svet pri pripravi, pri sprejemanju izhodišč za pripravo splošnih izobraževalnih programov pri posodobitvi programov ob kurikularni prenovi sprejel enaka izhodišča za splošno izobraževalne predmete v splošnem in v srednjem strokovnem izobraževanju. Torej, programi izhajajo, nastajajo na osnovi enotnih izhodišč. In to je tudi eno, ena od prednosti za v bistvu manj pomembnih sprememb pri pripravi predmetnih izpitnih katalogov. Sam se zavedam, da, in to smo se pogovarjali tudi v razpravi s posameznimi predstavniki združenj, da je potrebno po sprejemu zakona pripraviti tudi normativni del, kako se bodo oblikovale dodatne skupine in v povezavi s tem tudi financiranje izvedbe tega na različnih šolah, v različnih sredinah za različne programe srednjega strokovnega izobraževanja.

Toliko v uvodno pojasnitev, pa morda še kasneje. Hvala lepa.