Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Predlog obravnavane uredbe določa ciljno usmerjeno spremembo Uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije v zvezi z zahtevami za posle financiranja z vrednostnimi papirji glede količnika neto stabilnega financiranja. Naj uvodoma pojasnim kaj sploh pomeni količnik neto stabilnega financiranja. Gre za ključno regulativno metriko, ki jo je razvil baselski odbor za bančni nadzor kot odgovor na finančno krizo v letih 2007 in 2008. Z navedenim kazalnikom se upravlja dolgoročno likvidnostno tveganje v bančnem sektorju. Opredeljen je kot razmerje med razpoložljivim stabilnim financiranjem in zahtevanim stabilnim financiranjem. Izražen je v odstotkih in mora biti ves čas enak ali večji od 100 procentov. Za banke s sedežem na območju Evropske unije je postal obvezen v mesecu juniju 2021.

Izračun količnika neto stabilnega financiranja vključuje dodeljevanje posebnih bonitetnih faktorjev različnim finančnim instrumentom na podlagi njihovih likvidnostnih značilnosti. Ti dejavniki odražajo tveganje, pripisano različnim sredstvom in obveznostim. v njegovem izračunu. Če povem mogoče malo preprosteje, to pomeni, da imajo nižji bonitetni količnik tisti finančni inštrumenti, ki so na primer manj tvegani, kot so državne obveznice, in višji tisti, ki so bolj tvegani ali pa kot so na primer delnice ali pa podjetniške obveznice. EU trenutno kot prehodni ukrep do 28. junija 2025 uporablja nižje faktorje za potrebo stabilnega financiranja, zlasti za transakcije kratkoročnega financiranja vrednostnih papirjev, kot so na primer pogodbe o začasnem nakupu ali repu…, posli. To je bilo storjeno, da bi preprečila motnje v likvidnosti trga, zlasti na trgih državnih obveznic in repo trgih. Po 28. juniju 2025 pa bi začel veljati višji bonitetni faktorji.

Evropska komisija je na podlagi analize stanja na finančnih trgih ocenila, da je baselski pristop preveč konzervativen, saj bi lahko povečal stroške financiranja in zmanjšal dejavnost ustvarjanja likvidnostnega trga v Evropi, zato je predlagal spremembo uredbe, ki je danes predmet obravnave. Kaj se predlaga s spremenjeno uredbo? S to spremembo bi trenutno prehodna, torej manj konservativna, zahtevana stabilna razmerja financiranja za nekatere kratkoročne transakcije financiranja vrednostnih papirjev s finančnimi strankami, postala trajna za izračun količnika neto stabilnega financiranja. Evropski bančni organ bi na podlagi predloga vsakih pet let spremljal in poročal o vplivu teh sprememb na stabilnost finančnih trgov. Brez predlagane spremembe bi prehodna razmerja za potrebo stabilno stabilnega financiranja prenehala veljati 28. junija, od tega datuma dalje pa bi veljale višje ravni. Evropska komisija za predlagane spremembe navaja naslednje ključne razloge, prvi; povečanje faktorja za potrebno stabilno financiranje za povratne repo pogodbe, bi lahko zvišalo stroške financiranja in zmanjšalo likvidnost, zlasti na trgih državnih obveznic, drugič; večje jurisdikcije, kot so ZDA, Velika Britanija, Švica so ohranile oziroma imajo nižje faktorje v zvezi s tem, kar bi lahko banke v EU postavilo v slabši konkurenčni položaj napram bankam s sedežem v navedenih jurisdikcijah, in tretjič, standard Basel tri različno obravnava repo in povratne repo posle, kar se udeležencem na trgu zdi preveč konzervativno. Vlada Republike Slovenije je na seji maja, 15. maja 2025 sprejela predlog stališča ter podprla predlog sprememb obravnavane uredbe. Predlog namreč prispeva k ohranjanju likvidnosti trgov državnih dolžniških instrumentov ter konkurenčnost in stabilnost evropskih kapitalskih trgov. Ohranitev nižjih zahtev glede količnika neto stabilnega financiranja omogoča bankam nadaljnjo podporo javnemu dolgu in zmanjšuje stroške financiranja za gospodarstvo. Predlog hkrati ne ogroža finančne stabilnosti, saj predvideva redno spremljanje učinkov z ukrepi evropskega bančnega organa. Tako predlagam, da predlog stališča podprete. Hvala.