Strokovna skupina je v zadnjih dveh letih na področju ustavne spremembe 112., 114., 118. člena, lahko rečemo, naredila res kar veliko delo in prepričan sem, da ne glede na izid tega ustavnorevizijskega postopka bo to nekako ostalo in bo tudi nekje v prihodnosti verjetno slej ko prej moralo biti sprejeto zaradi tega, ker je pač sedanja ureditev po 112. in 118. členu slaba. Ima pač problem dvojnega imenovanja vlade, najprej ministrov in se pravi najprej predsednika vlade in potem še ministrov. Ima velike težave s politično odgovornostjo ministrov, ki se uveljavlja v Državnem zboru in ne predvsem znotraj Vlade, tako kot bi bilo prav, tako kot je tudi v nemškem vzoru oziroma uradni, ustavni ureditvi Zvezne republike Nemčije. Mi smo pripravili pravzaprav kar nekaj variant, ki so tudi tukaj pred vami, več ali manj vse oziroma kar čisto vse naštete. Več možnosti rešitev teh, teh problemov bi bilo, predvsem pa jim je skupno to, da naj bi prišli vsaj do tega, da parlament dvakrat oziroma Državni zbor dvakrat ne glasuje o Vladi, ker to pač povzroča velike težave in na drugi strani tudi to, da bi ministre imenoval in tudi razreševal namesto Državnega zbora formalno bodisi predsednik republike ali pa celo kar sam predsednik vlade. To bi seveda vsekakor pri nas to stvar lahko precej izboljšali naš način oblikovanja vlade, ker je bilo kar precej nezaupanja do samega predsednika republike, ali bo res imenoval ministre, smo torej pripravili tudi rešitev, po kateri bi si lahko imenoval ministre kar sam predsednik vlade. Prav tako pa smo pripravili tudi rešitev, ko smo videli, da se Državni zbor nekako ne želi odreči politični odgovornosti oziroma možnosti razreševanja ministra, da bi naredili nek, kako bi rekel, drugačen način izglasovanja nezaupnice, ki ne bi imel seveda neposrednih formalnih posledic, ki bi se kazala v razrešitvi ministra, ampak vsekakor, če bi v parlament izrekel neko nezadovoljstvo z delom posameznega ministra ali več ministrov. smo kar precej prepričani, da bi ta rešitev bila popolnoma čista. Prvič, z vidika samega oblikovanja vlade v modelu konstruktivne nezaupnice, drugič pa tudi precej učinkovita.

Zdaj seveda tukaj so vse te variante še vedno na mizi in seveda bi bilo zelo dobro, če bi se seveda lahko karkoli od tega sprejelo. Dejansko vsaj 114. člen ni videti nobenih razlogov, da se ne bi sprejel, osebno sem pa prepričan, da tudi za vse druge rešitve znotraj vseh teh variant, da bi skoraj morale biti sprejemljive in da tudi v prihodnjih mandatih, če se bo o tem še razpravljalo, da zelo verjetno kaj zelo drugačnih rešitev ne bo niti možno več najti.

Lepa hvala, spoštovani poslanke in poslanci, tudi za zaupanje in za vse sodelovanje v tem času.

Hvala lepa.