Hvala lepa. Spoštovana predsednica odbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in drugi navzoči.

Vlada se v celoti strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Vlada meni, da zahteva za oceno ustavnosti ni vsebinsko utemeljena, saj ne gre za kršitev Ustave, niti ni po mnenju Vlade nobene potrebe po ustavno pravni presoji, saj vlagatelj ni izkazal pravovarstvene potrebe. Kot je poudarila Zakonodajno-pravna služba, je Ustavno sodišče že ugotovilo, da je treba z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave Republike Slovenije ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru zagotavljanja brezplačne pravne pomoči.

V teh primerih odvetniki opravljajo naloge, ki iz Ustave izhajajo kot pozitivne obveznosti države in jih država tudi v celoti financira. V tem delu torej odvetniki opravljajo dolžnost države po njenem pooblastilu in plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena Ustave. Prav tako je predlagatelj zakona pojasnil, da ima postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik zagotovljene stranke in plačilo iz državnega proračuna, izbrani odvetnik pa si mora prizadevati za pridobitev strank, poleg tega pa je potencialne negotovosti glede plačila. Ustavno sodišče je prav tako že večkrat zavrnilo ustavne pobude glede skladnosti izpodbijanega petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu z Ustavo, ker ta ne odpirajo pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Prav tako z njimi povezanih ustavnih pritožb ni sprejela v obravnavo, ker ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika ali za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ob tem ni nepomembno, da so pobudniki odvetniki v nekaterih izmed teh zadev zatrjevali tudi neenakopravnost v primerjavi s sodnimi izvedenci, sodnimi cenilci in sodnimi tolmači. Glede primerjave položaja odvetnikov in sodnih izvedencev v sistemu brezplačne pravne pomoči se Vlada strinja z ugotovitvami Vrhovnega sodišča, kar je podrobneje pojasnila tudi Zakonodajno-pravna služba. Vlada dodatno pojasnjuje, da je z uveljavljenimi metodami razlage pravnih besedil mogoče priti do ustavno dopustne vsebine izpodbijanih pravnih norm. Prav tako ni obstoja pravne praznine glede na določbe, po katerih je še za neobračunane zadeve določeno, da se obračunajo po sedaj veljavnih predpisih.

Hvala lepa za vašo pozornost.