Hvala lepa, gospod Ziza. Če dovolite, potem bi jaz mogoče tam nadaljeval, kjer je gospod Ziza končal.

Jaz bi se vam najprej rad zahvalil, da ste pač podprli oziroma upoštevali to našo pripombo. Mislim, da je za obe avtohtoni narodni skupnosti zelo pomembno, da pazimo na to, da bom rekel italijanski oziroma madžarski jezik, bom rekel, ima večji pomen kot, bom rekel oziroma prioriteto pred angleškim ali kakšnim drugim tujim jezikom. Hvala lepa za to. Prej ste v svojem nagovoru povedali, da ste poskrbeli tudi za jezik gluhoslepih. Jaz sem bil mogoče, nisem bil dovolj pozoren, tega nisem zasledil v zakonu, ampak upam, da je to vprašanje enako rešeno kot, bom rekel, kot smo se dogovorili pri Zakonu o financiranju na področju vzgoje in izobraževanja, da na področjih, kjer živita tudi avtohtoni narodni skupnosti, da je to potem lahko se izvaja tudi v italijanskem in oziroma madžarskem jeziku. Sem pogledal zakon, nisem tega zasledil, tako da se opravičujem, če sem bil jaz, bom rekel, nisem bil dovolj pozoren. To bi prosil, če mi lahko mogoče na to vprašanje odgovorite. Ker tam tudi prvotno ni bilo, pa potem smo se z gospodom ministrom dogovorili glede tega, da se je to upoštevalo. Pa eno drugo vprašanje bi imel, ki se mogoče ne navezuje strogo na ta zakon, ki ga danes obravnavamo, na nek način pa vseeno. Jaz sem bil vesel in ko sem poslušal kolege iz italijanske skupnosti in tudi gospoda Zizo, ki sta nekako govorila o tem. pa tudi seveda sem bil prej v poslanski skupini, sva velikokrat obravnavali to tematiko, problematiko financiranje, bom rekel, primorske univerze. Mi na žalost takšne problematike nimamo, zato pravim na žalost, ker dejansko na narodnostno mešanem območju Prekmurja dejansko nimamo visokošolskega zavoda in kar smatram, da je, bom rekel, velik hendikep za naše območje. Tudi zato, ker imamo, bom rekel, srednjo šolo z mislim da 16 programi in nekateri od njih so izredno pomembni predvsem z vidika narodnih skupnosti. Ne bom rekel, da je 1 program bolj pomemben kot drugi, ampak recimo področje predšolske vzgoje, razrednega pouka ali recimo prevajanje in podobne stvari, ki se izrazito nanašajo tudi na, bom rekel, uporabo in znanje madžarskega jezika mislim, da bi bilo zelo dobro, v kolikor bi se, bom rekel, nekje na teh temeljih srednje šole, bom tako rekel, zagotovil v prihodnje tudi, bom rekel kakšen visokošolski program. Vsi se zavedamo tega, da bom rekel, priznanju madžarskega jezika oziroma zagotavljanju kadrov prihaja vedno do večjih problemov. Vedno manj je tistih, ki, bom rekel, madžarski jezik govorijo tudi na visokem nivoju. In jaz sem prepričan, da takšna rešitev bi pripomogla k temu, da bi se več ljudi odločalo za, bom rekel, študij v domačem okolju. Kot sem rekel, imamo zelo dobro sodobno srednjo šolo, nenazadnje imamo tudi neke vrste dijaški dom, ki bi lahko za te namene uporabili. Torej, jaz bi vas, ne vem, tudi nimam informacij, če je bila skupnost kakorkoli vpletena v teh dveh letih, ko ste rekli, da ste usklajevali zakon ali je bila takšna pobuda s strani kogarkoli podana? Ampak jaz bi vas prosil in hkrati tudi vprašal, če bo, če bo ali če ima ministrstvo mogoče namen v tej smeri tudi razmišljati? Ker nenazadnje mislim, da, bom rekel, kot sem že povedal, kakšen visokošolski program bi dvignil nekako prestiž, čeprav te besede ne rad uporabim, ampak vsekakor dal en višji status tako naši skupnosti, kakor tudi celotnemu narodnostno mešanemu območju na področju Prekmurja. Hvala lepa. Bomo mogoče še s sodelavci oziroma kolegi in kolegice vprašal, če še kdo želi sodelovati v razpravi, pa potem lahko skupaj odgovorite, če se strinjate? Gospod Süč je prosil za besedo, izvolite.