Hvala lepa za besedo.

Pozdravljam vse skupaj!

Hvala lepa za vaše, za vaše prisotnosti tudi iz moje, iz moje strani.

Osebno moram izraziti zadovoljstvo, zadovoljstvo, da pripombe, ki smo jih dali, to, kar se tiče, ki se tičejo tudi glede študentske izkaznice, izkaznice so se tudi, so bile tudi sprejete, kot ste rekel tudi vi, gospod državni sekretar. Izrazim svoje zadovoljstvo, ker je prav. Mislim, na narodno mestnem(?) območju, kjer italijanski in slovenski jezik sta enakopravna jezika, je prav, da imata isti status, da imata isti, isto vlogo, recimo, in tudi, da na isto mesto tudi, da se, da jih najdemo.

Vendar izražam tudi svoje zadovoljstvo glede 134. člen, kjer skrb za razvoj jezikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti se vidi kot ena od nacionalne pomembne naloge. Meni se zdi zelo na mestu ta stvar, meni se zdi, to, kar se tiče tudi italijanska narodna skupnost, za nas je zelo pomembno. Mi dobro sodelujemo z Univerzo na Primorskem, na primer, so določene tečaji oziroma študije, ki potekajo in tudi v tem smislu mislim, da bomo rešili v bodoče marsikaj in zato se vam tudi zahvaljujem za te, za to pisavo oziroma kako ste napisali, napisali ta člen in tudi, če nadaljujem na šesti odstavek, govori tudi od posebno skrb za programe za pridobitne posebne, recimo predpisane izobrazbe za strokovne delavce, ki delajo v šolstvu. Za nas, veste, kot narodna skupnost da šolstvo je nekaj bazilarnega. Mi zelo poskušamo v bistvu delati na naše, na naše ustanove in če to bo mogoče tudi na univerzi, recimo, da imamo to v maternem jeziku, v italijanskem jeziku. Mislim, da smo zelo veliko pridobili, tudi za v bodoče in za razvoj samega šolstva. Zato gospod državni sekretar, sekretar, hvala za vse, te stvari, ki ste jih delali. Mi smatramo kot zelo pozitiven, ta zakon, tudi za naš nadaljnji razvoj.

Hvala lepa.