Najlepša hvala. Jaz se bom probala - se opravičujem - čim bolj na kratko odzvati na izpostavljene teme glede davčnega primeža. O davčnem primežu je bilo v zadnjih mesecih povedano že zelo veliko. Izpostavila bi samo še enkrat ključne zadeve pri teh mednarodnih primerjavah v skladu s katerimi se Slovenija na lestvici OECD držav uvršča po novem na šesto mesto glede po kriteriju davčnega primeža oziroma skupne obremenitve dohodka pri zavezancu brez otrok in različni in pri povprečni višini plače. Ta davčni primež kljub imenu ne pomeni samo obremenitve plač z davki, ampak pomeni obremenitev plač z davki in prispevki. Prispevki za socialno varnost v tem davčnem primežu predstavljajo več kot tri četrtine davčnega primeža. In pomembno se je zavedati, da se s prispevki za socialno varnost financira socialna država, pravice, ki jih vsi koristimo iz sistema socialnih zavarovanj. In tukaj bi posebej izpostavila izvajanje Umarja, ki je opozoril, da je treba pri kakršenkoli razmislek o zniževanju teh prispevnih stopenj ustrezno nasloviti tveganja oziroma izzive dolgožive družbe. Sama davčna obremenitev v tem davčnem primežu predstavlja 10,4 procente od 44,6 odstotnih točk. Pomembno je vedeti, da se pred Slovenijo po tem davčnem primežu na tej isti lestvici uvrščajo sosednji Italija in Avstrija, pa tudi Nemčija. Pomembno je vedeti, da je davčna obremenitev v Italiji, Avstriji in Nemčiji višja kot v Sloveniji in posledično seveda tudi skupna obremenitev z davki in prispevki je v teh državah višja kot v Sloveniji. To pa so države, s katerimi se običajno primerjamo in po katerih se zgledujemo. Če se na hitro odzovem na navajanje, da je obstoječa vlada odpravila pozitivne ukrepe prejšnje vlade na področju zviševanja splošne dohodninske olajšave, Vlada je to naredila v času, ko se je soočala z izzivi draginje in je morala ustvariti ustrezen fiskalni prostor za nove nujne ukrepe, namenjene odpravi negativnih razmer, povezanih tako z inflacijo kot z energetsko draginjo, kljub temu je pa pomembno izpostaviti, da je aktualna vlada dvignila splošno dohodninsko olajšavo, ki pomeni davčno ugodnost in s tem izboljšanje razpoložljivega dohodka za vse zavezance na 5000 evrov, in da je pripravila tudi kar nekaj ukrepov, s katerimi je ciljno, ne pa na splošno razbremenila tiste skupine prebivalstva, ki so najbolj potrebovale podporo. Tako je bila dvignjena dodatna splošna olajšava iz nekaj več kot 13 tisoč na 16 tisoč evrov, kar je neposredno vplivalo na neto dohodke zaposlenih z minimalnimi plačami in tistih, ki zaslužijo nekoliko več, razširil pa se je tudi obseg upravičencev do te olajšave. Aktualna vlada je uvedla olajšavo za mlade do 29. leta starosti, ki pomeni znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja v višini 1300 evrov, kar seveda tej skupini zaposlenih omogoča višji neto dohodek. Povišali so se zneski olajšav za vzdrževane družinske člane za 7,5 procenta, s čimer se je povečal neto razpoložljiv dohodek družin. Zvišan je bil neobdavčen del povračila stroškov prehrane in prevoza. Z letošnjim letom smo uvedli tudi kar nekaj ukrepov, predvsem tukaj velja omeniti posebno davčno olajšavo za ključne kadre, kadre s posebnimi znanji in izkušnjami, ki se bodo odločili za zaposlitev v Sloveniji in s tem v bistvu v Slovenijo prinesli znanja, izkušnje in potencial za rast dodane vrednosti. In poleg tega je bila z letošnjim letom izvedena tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine v znesku celotne rasti plač, kar je bilo dvakrat več od zakonsko določenega minimuma, ki pa tudi predstavlja razbremenitev vseh zavezancev.

Če se na hitro dotaknem področja obdavčitve podjetij in vpliva davkov na konkurenčnost podjetij. V letu 2023, pred zadnjim dvigom stopnje davka na dohodek pravnih oseb je bil po podatkih Evropske komisije delež tega davka v BDP v Sloveniji pomembno nižji kot v Evropi. V Sloveniji je bil delež davka od dohodkov pravnih oseb torej v letu 2023 - 2,3 procente, medtem ko je povprečje EU držav 3,2 procenta. Slovenija se je s tem po tem kriteriju uvrstila na 23. mesto med 27 državami članicami. Več davka od dohodka pravnih oseb so po tem kriteriju med drugim pobrali v Italiji in Avstriji in celo na Hrvaškem, kjer je bil ta delež v letu 2023 - 2,9 procentov v primerjavi z 2,3 procente v Sloveniji. Pomembno je tudi dejstvo, da tudi začasno povečana stopnja davka od dohodka pravnih oseb v višini 22 odstotkov ne odstopa pomembno od povprečja zakonsko določenih davčnih stopenj evropskih držav, ki je bilo konec leta 2023 - 21,2 odstotka. Konec leta 2023 je imelo 12 evropskih držav nominalno davčno stopnjo enako ali višjo 22 procentov. poleg tega pa je tudi nekaj držav napovedovalo zvišanje davčne stopnje. Vsekakor pa je potrebno pri vplivu te obremenitve, se pravi, iz naslova davka na dohodek pravnih oseb iz naslova nominalne davčne stopnje v višini 22 procentov, začasno je postavljena na višino 22 procentov, pri mednarodnih primerjavah upoštevati tudi sistem davčnih oprostitev in olajšav, ki so v veljavi Slovenije. In tudi OECD ugotavlja, da je naš sistem v primerjavi s sistemi drugih držav ugoden in da ne zavira investicijske dejavnosti. V letu 2023 je tako na primer kar 70 odstotkov zavezancev za davek na dohodek pravnih oseb, ki so prepoznali davčno osnovo v višini deset milijard evrov, uveljavljalo zmanjšanje le te, torej zmanjšanje davčne osnove iz naslova olajšav in oprostitev za 2,6 milijard evrov in posledica tega je, da je efektivna davčna stopnja pomembno nižja od nominalne davčne stopnje. V letu 2023 je bila tako efektivna davčna stopnja v Sloveniji 14,2 procenta, in v skladu z mednarodnimi metodologijami je davčna stopnja v Sloveniji kar precej nižja od povprečja efektivna davčna stopnja kar precej nižja od povprečja. Evropskih držav. V luči razprav in glede vpliva davčne politike na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je potrebno izpostaviti, da je davčna politika, predvsem ima vlogo podporne politike ostalim sektorskim politikam in da lahko z davčno politiko učinkovito podpiramo cilje, ki, na področjih, ki jih kot družba prepoznavamo kot pomembne. Tako smo v lanskem letu kar nekaj davčnih ukrepov naslovili na izboljšanje konkurenčnosti položaja slovenskega gospodarstva. Tukaj lahko omenim ukrep vzpostavitev DDV skupine, odpravo dvojnega pravila glede priznavanja, davčnega priznavanja obresti od izposojanja med povezanimi osebami pa dvig stopnje meje za vstop v sistem DDV iz 50 tisoč na 60 tisoč evrov, tudi širitev olajšave za zeleni in digitalni prehod, predvsem pa smo se osredotočili v oblikovanje ukrepov, podporo privabljanju razvoju dejavnosti z nadpovprečno potencialno dodano vrednostjo in privabljanju in ohranjanju kadrov, ki so nosilci razvoja znanja in inovacij. Tako smo oblikovali, kot že omenjen ukrep za privabljanje tujih visoko usposobljenih kadrov in Slovencev, ki že vsaj dve leti pridobivajo znanje in izkušnje v tujini, da se vrnejo v Slovenijo. z ugodno davčno obravnavo priznavamo in pod določenimi pogoji sedem procentno znižanje davčne osnove.

Prav tako smo posebno pozornost v lanskem letu namenili tudi, ta ideja je nastala v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in je usklajena tudi s strategijo, slovensko start up strategijo, pri pripravi(?) opcijske sheme za nagrajevanje v inovativnih in zagonskih podjetjih, z željo, da se tudi na tem področju poveča privlačnost, da ključni kadri s posebnimi znanji in izkušnjami se tudi v bistvu odločajo za sodelovanje pri teh, pri razvoju idej, kjer pa seveda v začetnih fazah se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti, tudi za nagrajevanje teh kadrov. Prav tako smo razbremenili nagrajevanje, splošno nagrajevanje z delnicami in deleži v podjetjih, v vseh podjetjih, v podjetjih, ki se za to obliko odločajo, z namenom, da, se pravi, omogočimo, da podjetja v bistvu lahko v večji meri koristijo tudi to obliko nagrajevanja in privabljanja kadrov.

Toliko na hitro, hvala.