Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za vabilo, za sklic te seje.

Jaz sem zelo pozorno poslušala tako vaš uvodni nagovor kot tudi, kar sta povedali kolegici iz neodvisnih inštitucij. Tako da upam, da so si lahko poslušalci en določen del mnenja ustvarili že preden bo pač zdaj, preden bo prišel odziv s strani Vlade kot politične strani. Tako da malo se bom vseeno tudi ponavljala oziroma bom ponavljala to, kar je že bilo povedano, ampak mora biti malo protiuteži temu, kar ste pač na začetku dosti pesimistično in tako predstavljali.

Po pandemiji je slovensko gospodarstvo izkazalo odpornost, gospodarska rast se je ohranila in kljub temu, da smo bili poleg vseh skupnih kriz deležni potem še poplav, je naš BDP več kot 10 procentov višji, kot je bil pred pandemijo. In da ker nas pač ves čas primerjate z drugimi državami, bi vseeno rada še enkrat povedala na glas, da je Evropska komisija, ki ocenjuje, se pravi, primerja države in to je verjetno en tak, lahko bom rekla objektiven kazalnik, ko napoveduje, kakšna bo rast po posameznih državah, je znižala rast za vse države. In kljub temu Sloveniji napoveduje za letos dvoodstotno rast in za leto 2026 2,4-odstotno rast BDP medtem ko je povprečje EU za letos 1,1 in za leto 2026 1,5. In to ob tem, da je že do zdaj - zdaj, če želite, da se skoncentriram na obdobje te Vlade od tretjega četrtletja 2022 do prvega četrtletja 25 - se je v bistvu v Sloveniji se je BDP, raven realnega BDP povišala za okrog 3 procente, medtem ko, je v Nemčiji in v Avstriji se je skrčila, za 0,6 oziroma za 3 odstotke. In da torej slovensko gospodarstvo ostaja na konvergentni poti EU. Tudi dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu, katere padec v tem prvem kvartalu je najbolj pripomogel k padcu BDP, je bila realno gledano na višji ravni kot pred začetkom delovanja in višja in torej v primerjalnem obdobju se je to v Nemčiji, Avstriji skrčilo.

Tako da zdaj, če malo izpeljem iz tu. Kot ugotavlja Umar v poročilu o razvoju, so se javnofinančni izdatki, se pravi na tisto, kar vlada lahko vpliva pri BDP, se pravi tisti izdatki, ki jih literatura povezuje z močnejšimi vplivi na gospodarsko rast, to so izdatki za transport, za komunikacije, za zdravstvo, izobraževanje in predvsem za raziskave, razvoj in inovacije, so se v Sloveniji v zadnjih letih povišali. Podatki za obdobje 2019-2021, za katero imamo razpoložljive tudi mednarodne primerjave, namreč kažejo, da je bilo povečanje teh izdatkov v Sloveniji med najvišjimi v primerjavi z drugimi državami evrskega območja.

Tudi sprememba načrta za okrevanje in odpornost, ki je zdaj en tak pomemben instrument vlade, poteka od v bistvu pandemije naprej, od 2021, zaključuje se poleti 2026. Mi smo ga zdaj spet spremenili. Pričakujemo, da bo prihodnji mesec potrjena ta sprememba in vključuje prilagoditve, ki še dodatno omogočajo ohranitev, uresničitev ciljev, ob tem, da ohranjamo ambicioznost tega načrta, predvsem na področjih zelenega prehoda, digitalizacije in pa upoštevanje specifičnih priporočil za države.

Prav tako veste, da je vlada pravkar sprejela Predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki v bistvu bo spet dodatna, torej dodatna vsebina, ki bo zagotavljala javne investicije in bo pač, če gledamo formulo, kako je BDP, kako se ga meri, se pravi osebna potrošnja, investicija, državna potrošnja, neto izvoz. Se pravi, to kar Vlada lahko naredi, bo povečala to komponento BDP. In v letnem poročilu o napredku, ki ga je Vlada pripravila, ocenjujemo, da bodo celotne investicije sektorja država, ki že v zadnjih štirih, petih letih so med prvimi petimi na ravni EU, da bodo ostale na tej ravni oziroma se bodo lahko povečale. Se pravi, tukaj govorimo o 5,5 odstotkov BDP.

Zdaj, gospod Vrtovec, vi ste rekli, da bomo začeli govoriti o bonitetnih agencijah. Ja, jaz mislim in to omenjam zato, ker bonitetne agencije so v bistvu na trgih za to, da pogledajo skozi eno enako prizmo, da pogledajo različne države po pač določenih kriterijih in lahko po teh kriterijih potem države primerjajo, rangirajo, ocenjujejo in tako naprej in iz tega potem naredijo eno tako kumulativno oceno. In zato jaz pomena bonitetnih agencij ne bi tako podcenjevala in ja, bonitetne agencije našo državo ocenjujejo, v bistvu vse po vrsti so ji v zadnjih letih zvišale bonitetno oceno ali pa so zvišale vsaj izgled, izgled pri bonitetnih agencijah pa pomeni, da ko države pač opazujejo in redno jih pač seveda spremljajo. In če je pozitiven zgled, to pomeni, da bo najverjetneje naslednja sprememba šla v dvig bonitetne ocene in dvig bonitetne ocene je pozitiven signal oziroma daje finančnim trgom in pa udeležencem na finančnih trgih, ki so tisti, ki posojajo denar in želijo pač vedeti, koliko je kakšna investicija varna in višja bonitetna ocena je v bistvu za to državo ali pa za investitorje, ki imajo namen investirati v to državo, pozitiven signal.

In kot je recimo ena od velikih agencij pojasnila, so pozitivni obeti, ki so nam jih dali, odražajo njihovo pričakovanje, da bo gospodarska rast v prihodnjih dveh letih odporna na zunanje izzive in da je gospodarski, torej potencial gospodarske rasti v Sloveniji, da je močnejši kot v primerljivih državah. Potem so poudarili strukturne reforme, predvsem prihajajočih sprememb pokojninske reforme, da ga vidijo kot pomemben gradnik dolgoročne vzdržnosti javnih financ in pa da pozitivno ocenjujejo tudi aktivno upravljanje dolga, kar naši državi omogoča učinkovito upravljanje obrestnih izdatkov in pa dostop do širokega izbora finančnih instrumentov za financiranje potreb državnega proračuna.

Zdaj, če grem še malo naprej, skladno z javnofinančno zakonodajo in fiskalnim pravilom lahko oziroma celo mora neodvisni urad vedno popraviti uradno napoved, če pride pač do nekih takih sprememb. In kot razumemo, UMAR ne glede na to prvo objavo torej ocene rasti za letošnje leto ne bo, ne bo spreminjal. v ozadju je še vseeno neka močna pozicija tudi gospodinjstev in podjetij. Zadolženost podjetij znaša 35 odstotkov BDP-ja in je najnižja v 20 letih, zadolženost gospodinjstev znaša 24 odstotkov BDP-ja, dobički podjetij so visoki, bančni sektor je ustrezno kapitaliziran, dobičkonosnost in delež slabih posojil sta v evropskem povprečju. Se pravi, to so stvari, ki jih gledajo boniteto agencije in bi rekla, da če pogledamo potem v bistvu to veliko sliko, ne pa samo iz konteksta potegnjenih prav določenih statistik, potem lahko rečemo, da ta slika ni tako slaba. Ker ste omenjali v bistvu tudi določene številke iz, torej prihodkovne strani državnega proračuna, bi vam želela povedati, da številke kažejo, in to seveda lahko spremljate na spletni strani, da prihodkovna stran, torej javnih financ, da raste. Tako da, ker ste ravno omenili DDPO in ste pač spet eno specifično mesečno statistiko omenili; ker so bile lanske akontacije DDPO ustrezne, potem ni prišlo v aprilu do tistega večjega poračuna kot je prišlo preteklo leto in je to razlog, se pravi, vsak, vsak, vsaka številka, vsak, vsaka neka velika sprememba ima en svoj razlog, zato ga zdaj tukaj navajam. Tudi ko ste omenjali dolgotrajno oskrbo, bi tudi tukaj v bistvu se rada odzvala, samo da se jasno stvari povedo, dolgotrajna oskrba v tej državi seveda obstaja, ampak do zdaj se je financirala, kot ste tudi sami rekli, iz državnega proračuna in pa na občinski ravni. Zdaj, če pogledamo vse storitve, ki so se pa lani že začele izvajati tudi po Zakonu o dolgotrajni oskrbi, je pa zdaj, če bi sešteli, koliko je plačal državni proračun za prvo storitev, to je oskrbovalec družinskega člana, in koliko v bistvu državni proračun prispeva v pokojninsko blagajno, da izplačuje dodatek za pomoč in postrežbo, ki je tudi instrument dolgotrajne oskrbe, je bilo lani prihodkov, da rečem, teh namenskih prispevka, kot ste rekli, nič, porabljeno pa 176 milijonov. In v letošnjem letu, ko se bo avgusta začel zbirati ta prispevek, se ocenjuje, da bi se ga lahko nabralo nekje 250 milijonov. In če seštejemo, ker se letos v bistvu začnejo izvajati pa še vse ostale storitve, zdaj poleti oskrba na domu, potem proti koncu leta pa tudi v domovih za starejše in pa denarni prispevek, in denarni prejemek bodo dobili v bistvu vsi, ki bodo prišli v sistem, ne glede na kapacitete sistema, in se ocenjuje, da bo pač 80 milijonov teh stroškov in odhodkov iz tega naslova, iz državnega proračuna za dolgotrajno oskrbo 150 milijonov zaradi tega oskrbovalca družinskega člana zaradi sprememb tega zakona in pa 110 milijonov dodatka za pomoč in postrežbo na ZPIZ. Se pravi, ko seštejemo te odhodke, za letos, jih lahko šele ocenimo, ker niti še nismo na polovici leta, jih bo 340 milijonov in teh načrtovanih 250 milijonov ne bo zadostovalo za to. Zato mislim, da tega prispevka ne bomo zbirali na zalogo.

Torej, če se vrnem na torej na to, da rečem svoje področje. Prihodkovna stran javnih financ ostaja v tem kontekstu kot smo jo napovedovali. Nekaj rasti je, mogoče je počasnejša, ampak teh negativnih trendov. Ne zaznavamo nikakor, da ne bo napačno razumljeno, ne podcenjujemo tega podatka. Od dneva objave v bistvu smo redno sedeli in ugotavljali, kaj je zadaj, kaj lahko naredimo, kaj analiziramo, spremljamo. Dejstvo je, da pač ne smemo ustvarjati panike, zato pač spremljamo, Vlada ima instrumente, da te stvari potem ureja. Je pa dejstvo - in s tem bom jaz zaključila, pa bosta potem še moja dva kolega povedala kaj več o gospodarstvu in spodbudah, pa o davčnem primežu -, da moramo z javnimi viri zbrati toliko, da pokrijemo javno porabo, se pravi, javne storitve, javno porabo, da pokrivamo izdatke socialne države. Hvala.