Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za povabilo in za besedo.

Torej, naj začnem s tem, da se pridružujem seveda temu mnenju, da so to prve ocene na podlagi razpoložljivih podatkov, ki so na voljo v tem trenutku in z novimi podatki, z novimi informacijami se to lahko spremeni. Zato ta podatek sedaj jemljemo kot tisti najbolj relevanten, se pa zavedamo, da se lahko spremeni. Kar zadeva samo vsebino. Bi pa vendarle, mi smo analitiki in smo tudi pogledali podatek za prvo četrtletje. V svojem odzivu smo tudi ocenili, da je nekoliko pod našimi pričakovanji. In to bi želela zdaj še pojasniti, na kaj smo se pravzaprav osredotočili pri tej oceni. Predvsem na investicije oziroma gradbene investicije bolj konkretno. Mi smo namreč v tistem trenutku imeli podatke, o vrednosti opravljenih gradbenih del, podatke, ki so vezani na državne investicije, se pravi, javno finančni podatki. Nismo pa še imeli podatkov o DDV. In javno finančni podatki so v tistem trenutku kazali rast na več segmentih. Tako, če smo pogledali konsolidirano bilanco za prvo četrtletje za državni proračun in občinske proračune. V vseh teh segmentih je na postavki novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, je bila zabeležena rast. Torej v tem segmentu, ki predstavlja slabo polovico gradbenih investicij, investicij v zgradbe in objekte, je bila zabeležena rast. Potem smo z dodatnimi podatki seveda te analize dopolnili in dejansko se skladajo s tem, s prvo oceno upada investicijske aktivnosti. Zdaj, kar zadeva same razloge za upad gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju. Je pa seveda tudi višja rast uvoza kot izvoza in v tem segmentu zlasti močno rastejo, raste uvoz storitev. Na drugi strani je pa izvoz blaga zelo nizek, praktično stagnira oziroma celo upada v določenih segmentih. In tu so razlogi povezani z avtomobilsko industrijo, kjer se je ustavila proizvodnja v sredini preteklega leta. Za celotno gospodarsko aktivnost, to je pa tisto ključno, je pa pomembno širše okolje, mednarodno okolje, izjemno velika negotovost, ki je vplivala na zadržano obnašanje potrošnikov kljub triodstotni rast razpoložljivega dohodka in tudi visoka rast zalog nakazuje na to visoko negotovost. Če pogledamo širše okolje. Indeks negotovosti trgovinskih politik, ki kaže, kakšne so razmere predvsem z vidika trgovinskih politik v mednarodnem okolju, je bil februarja na ravni 300, trenutno je na ravni tisoč 200. To so rekordne, zgodovinsko rekordne ravni in vse to se odraža zlasti v izvoznem sektorju. Hkrati pa vidim, predsedujoči, da ste tudi poslušali predstavitev našega poročila o razvoju in razlogi za nizko rast oziroma nižjo rast v izvoznem sektorju so pa seveda tudi dolgoročni, so povezani s številnimi razlogi, ki vplivajo na produktivnost. Ne samo v zadnjem letu, v zadnjih letih, govorimo lahko že v desetletjih. Torej tu gre za sistemske, strukturne razloge. Kar zadeva pa sam upad v prvem četrtletju, pa je glede na vse negotovosti, razloge, ki smo jih slišali, tudi glede zajema podatkov, še ne pomeni nujno obrata navzdol. Se pravi, za celotno gospodarsko aktivnost, če pogledamo kazalnike, tendence, gospodarske klime, razpoloženja potrošnikov, so se obrnili nekoliko navzgor, v drugem četrtletju. Zlasti, kar je pomembno v Nemčiji, so, po potrditvi nove vlade so se ti kazalniki začeli izboljševati, ker v prvem četrtletju je bila tudi poleg vse negotovosti povezane s carinskimi ukrepi, je bila tudi velika negotovost glede nemške gospodarske politike.

Tako, da jaz ne morem reči, v tem okolju mednarodnih gospodarskih razmerah, da se zadeve stabilizirajo. Daleč od tega. Vidimo, da iz dneva v dan dobivamo nove informacije glede carinskih ukrepov in žal kaže, da se bo to tudi nadaljevalo. Ampak, če pogledamo domače razmere, je kar nekaj kazalnikov, v segmentu zasebne potrošnje je to razpoložljivi dohodek, ki kaže, da bi se in pa ti kazalniki, ki se izboljšujejo, ki kažejo, da bi bila zasebna potrošnja lahko višja. In pa vsi projekti, ki so se začeli, so v teku, govorim zdaj o državnih investicijah. Kažejo na višjo rast, zato je bila tudi naša napoved 1 odstotek investicij, se pravi investicij v osnovna sredstva in tudi pozitivna rast v gradbeništvu. Tako da, lahko, tako kot prihaja do nihajev na finančnih trgih, lahko prihaja tudi oziroma pričakujemo tudi nihaje v gospodarskih aktivnostih, predvsem v povezavi s to izjemno veliko negotovostjo.

Zdaj, ta širši okvir, poslovno okolje, lahko grem tudi na to točko, ste omenili. Zdaj, mi smo, kar zadeva same davke, smo tudi v poročilu o razvoju, ki smo ga predstavili pred dvema tednoma, smo izpostavili tudi pomen prestrukturiranja davkov. To je spet zgodba, ki je, bom rekla, stara kar več let ali več, kar dve desetletji, odkar mi spremljamo skozi naše poročilo o razvoju ta vidik. Bi pa izpostavila, da je sama raven davkov, se pravi skupni davki in prispevki kot delež BDP, je nižja od povprečja EU. Torej v Sloveniji tu ni prostora za neko znižanje, je pa prostor za prestrukturiranje in naša ugotovitev v poročilu je, da se struktura davkov še ne spreminja v smeri, ki se skladno, ki se jo skladno z empiričnimi analizami povezuje z ugodnimi vplivi na gospodarski potencial. Se pravi, premiki v smeri krepitve davkov na potrošnjo in drugih manj distorzijskih davkov oziroma s krepitvijo spodbud za bolj trajnostni razvoj, kar so pa okoljski davki. Torej v tem smislu je bila tudi naša ugotovitev. Nikakor pa ni prostora, sploh glede na izzive dolgožive družbe. Povišana sredstva za financiranje sistemov socialne zaščite, nikakor ni prostora za znižanje vseh teh obremenitev. Zdaj, kar zadeva poslovno okolje. Pa tudi drži, kar ste izpostavili, da podjetja izpostavljajo davčno politiko, predvidljivost zakonodaje, delovanje državnih inštitucij, ampak ponovno to podjetja opozarjajo že vrsto let. Hkrati bi pa tudi poudarila to, kar tudi nekateri tuji investitorji izpostavljajo so pa še glavne prednosti Slovenije so pa kakovostna in dobro usposobljena delovna sila, visoka stopnja izobrazbe, infrastrukturna povezanost - to je po lanski anketi - in tudi geografska lega in dostop do dodatnih trgov. Se pravi, mi smo na tem križišču. In treba je seveda ukrepe, ne samo države, se pravi ekonomskih politik, ampak tudi poslovni ukrepi podjetij bi morali biti usmerjeni predvsem v krepitev teh prednosti in pa krepitev produktivnosti, ampak zelo široko gledano. Se pravi, krepitev znanja, krepitev znanja, raziskav in izdatkov za raziskave in razvoj inovacij in to v tiste učinkovite proizvodne storitve. Mislim, zdaj lahko grem tudi bolj konkretno, ampak ne vem, če bi zdaj celotno poročilo citirala. Imamo nekaj primerov dobrih praks in na tem je treba graditi. Imamo v farmaciji primere dobrih praks, imamo tudi nekatere grozde, ki se povezujejo. Torej, je ta segment sodelovanja po evropskem inovacijskem indeksu je tudi zelo visoko ocenjen. Torej, imamo potencial in je treba napor in energijo usmeriti v ta segment, ker drugače bomo sploh v teh zahtevnih geopolitičnih razmerah začeli nazadovati. Toliko, hvala.