Spoštovani predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, gospod Franc Breznik, hvala za besedo.

Zdaj se počutim, ko ste rekel, kaj se lahko naučimo, tako kot smo zapisali, kot nek profesor, kot nek učitelj, ampak mogoče se bomo pa res kaj novega danes naučili. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana predsednica slovenskega Računskega sodišča, gospa Jana Ahčin, spoštovana državna sekretarka na Ministrstvu za finance, gospa Saša Jazbec, spoštovani ostali gostje. Namen današnje predstavitve je osvetliti ugotovitve in predstaviti priporočila, ki smo jih na Računskem sodišču Evropske unije v zadnjih letih podali v svojih revizijskih poročilih in posebnih mnenjih o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Kaj smo tukaj želeli narediti? Razložili bomo, zakaj smo opravili ta pregled, razložil bom, kaj smo obravnavali in katera so naša ključna sporočila ter kaj priporočamo? To poročilo smo pripravili za to, da imamo na enem mestu zbrane vse relevantne usmeritve revizorjev Evropske unije. In da s tem tvorno in argumentirano prispevamo k razpravam o naslednji finančni perspektivi, kjer je namen uporabiti podobne mehanizme za razveseljevanje proračunskega denarja iz proračuna EU. V pregledu so povzete glavne ugotovitve in opažanja iz revizij, pregledov, poglavij letnih poročil in mnenj o mehanizmu za okrevanje, objavljenih do aprila 2025. Sodišče se je v tem pregledu osredotočilo na tri ključne vidike. Prvič, na zasnovo mehanizma kot instrumenta, ki temelji na smotrnosti. Drugič, na zagotovilo o pravilnosti plačil in zaščiti finančnih interesov EU. In tretjič, na izvajanje ukrepov do konca leta 2024. Mehanizem za okrevanje in odpornost ima več značilnosti, zaradi katerih se razlikuje od drugih inštrumentov EU. Izvaja se v okviru neposrednega upravljanja komisije, vendar Načrte za okrevanje in odpornost ter zahtevke za plačila odobri svet, države članice pa so upravičenke. Mehanizem je prvi primer tako obsežnega financiranja, ki ni povezano s stroški. Plačila so odvisna od zadovoljivega doseganja predhodno dogovorjenih mejnikov in ciljev ter ne temeljijo na povračilu stroškov. Mehanizem vključuje financiranje ukrepov, povezanih z izzivi za posamezne države, opredeljenimi v evropskem semestru, zato poleg naložb vključuje tudi reforme. In nenazadnje, mehanizem je skoraj v celoti financiran z najemanjem posojil na trgih, približno polovica sredstev pa se državam članicam tudi zagotavlja v obliki posojil. V pregledu so povzete glavne ugotovitve in opažanja iz 16 dokumentov. Kot rečeno, objavljenih do leta 2000, do aprila letošnjega leta. Tukaj na prosojnici so predstavljeni, katera so naša ključna sporočila. To je zdaj kondenzat kondenzata vseh teh dokumentov, ki so bili objavljeni v zadnjih letih. In sicer mehanizem za okrevanje in odpornost ni inštrument, ki temelji na smotrnosti. V nadaljevanju bom vsako od teh zadev probal, potem podrobno razložiti in predstaviti. Drugič, osredotočenost mehanizma na rezultate je omejena, manjkajo informacije o dejanskih stroških. Tretjič, ni jasno, kaj se je s pridobljenim denarjem dejansko doseglo. Četrtič, slika o tem, kdo so končni uporabniki, je nepopolna. Petič, izplačilni pogoji niso dovolj jasno opredeljeni. Šestič, obstaja tveganje prekrivanja z drugimi skladi Evropske unije. Sedmič, zagotovilo, da kontrolni sistem komisije in držav članic ustrezno ščitijo finančne interese EU, je nezadostno. Osmič, izterjava sredstev je mogoča zgolj v izjemnih primerih. Devetič, ukrepi ne obravnavajo vedno ključnih izzivov. Desetič, financiranje ni vedno sorazmerno z izvajanjem in nenazadnje, kot rečeno, financiranje z dolgom, izposojanje prinaša določena tveganja, o katerih bomo potem ob koncu rekli nekaj besed. Poglejmo zdaj ti prvi dve ugotovitvi. Sodišče je ugotovilo, da so se z mejniki in cilji merili predvsem iz vložki na primer število prenovljenih stavb, kilometrov zgrajenih železnic ali celo zgolj z vložki. Dokončanje določenega upravnega koraka, nove zaposlitve, uporaba določenega zneska. Na splošno ni bilo zagotovljenih zadostnih informacij o prispevku mehanizma za okrevanje k zastavljenim ciljem, k rezultatom, k učinkom. In še posebej opozarjamo, stroškovna učinkovitost. Po sami definiciji je opredeljena kot najboljše razmerje med porabljenimi sredstvi, izvedenimi dejavnostmi in doseganjem ciljev. Ker tukaj ne najdemo informacij o dejanskih stroških, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost je ocena učinkovitosti lahko zgolj omejena. Včasih mejniki in cilji niso dovolj jasni, zato bo tudi težko oceniti, ali bodo prvotni cilji mehanizma na koncu dejansko izpolnjeni. Komisija o stroških mehanizma za okrevanje in odpornost v praksi poroča zgolj na podlagi ocenjenih stroškov ali vrednosti na enoto, saj ne zbira ali ne uporablja informacij o dejanskih odhodkih. V mnogih primerih je zaradi visoke inflacije in pomanjkanja ponudbe, ki je bila posledica pandemije, prišlo do prekoračitve stroškov. Ta podražitev je negativno vplivala na izvajanje številnih ukrepov mehanizma. Ugotovili smo tudi primere, v katerih so ocenjeni stroški presegli dejanske stroške. V Franciji, na primer, je bil cilj za ukrep digitalna nadgradnja države in ozemelj zadovoljivo dosežen. Ocenjeni stroški so sicer znašali več kot 500 milijonov evrov, vendar so dejanski stroški na koncu znašali le 368 milijonov evrov, 26 procentov manj. Francija je kljub temu prejela vsa sredstva, ki so temeljila na ocenjenih stroških ukrepa.

Naprej. Države članice pojem končni prejemnik za podrobne ukrepe razlagajo zelo različno. Na primer v nekaterih državah članicah so končni prejemniki evidentirana ministrstva ali celo občine, v drugih državah članicah pa javna ali zasebna podjetja, univerze ali šole. Črpanje sredstev ne pomeni, da so ta sredstva dosegla končne prejemnike in realno gospodarstvo. Sodišče je na podlagi podatkov plačil 15 državam članicam do oktobra 2023 ugotovilo, da je končne prejemnike dosegla le približno polovica izplačanih sredstev.

Naprej. Zaradi nejasnosti v pravnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter slabo opredeljenih mejnikov in ciljev so se pravne zahteve razlagale zelo različno, kar je prispevalo k pogosti pogostnosti navedenih napak. Na primer v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost je določeno, da so upravičeni samo ukrepi, ki so se začeli izvajati do, od 1. februarja 2020 naprej. Niso pa določena merila glede tega, kaj pomeni začetek ukrepa. V smernicah komisije je določeno, da se naložba začne, ko nastajajo prvi z njo povezani stroški. Po mnenju računskega sodišča pa se ukrep začne, ko je prevzeta prva pravna obveznost, kot je pogodba ali sklep o financiranju. V kolikor so torej bile pogodbe sklenjene pred 1. februarjem, to ne spada med upravičene ukrepe.

Sodišče je v nedavnem posebnem poročilu o dvojnem financiranju ugotovilo, da lahko pri inštrumentih financiranja, ki ni povezano s stroški, obstaja večje tveganje dvojnega financiranja, zlasti pri uporabi v kombinaciji z različnimi programi financiranja v EU, s katerimi se v istem časovnem obdobju financirajo podobni ukrepi. Isti dosežek se namreč iz proračuna EU ne sme financirati dvakrat, in sicer ne iz instrumenta, ki temelji na stroških in ne iz takega, ki ne temelji na stroških. Sodišče je na primer v letu 2022 odkrilo en primer takšnega dvojnega financiranja.

Še nekaj o kontrolnih sistemih. Komisija se je opirala predvsem na sisteme držav članic za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje resnih nepravilnosti in neskladnosti s pravili EU in nacionalnimi pravili, čeprav so bile pri teh sistemih nekatere slabosti. Računsko sodišče je ugotovilo, da ob začetku izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost kontrolni sistemi niso bili vzpostavljeni v vseh državah članicah. V skladu z uredbo lahko države članice v namen kontrolne skladnosti z EU in nacionalnimi pravili uporabijo svoje obstoječe nacionalne upravljavske in kontrolne sisteme. Že na primeru petih držav pa smo ugotovili, da se ti sistemi silno razlikujejo. Katere države smo revidirale je tukaj označeno na prosojnici?

Izterjava sredstev. Komisija ne more izvesti popravkov za posamezne kršitve pravil o javnem naročanju, razen v primeru resnih nepravilnosti, na primer korupcije in goljufije. To pomeni, da se plačila lahko izvedejo v celoti tudi v primeru nepravilnosti pri javnem naročanju. Popravljalni ukrepi se v državah članicah precej razlikujejo. Nekatere države članice v primeru nepravilnosti pri javnem naročanju sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ne izterjajo od končnih prejemnikov. Če pa ta sredstva izterjajo, jih ne vrnejo v proračun EU. Kar se tiče obvladovanja tveganja korupcije in goljufije, nobena od držav članic o njih v svojih izjavah o upravljanju menedžment / nerazumljivo/ še ni poročala. Zato lahko predstavim le podatke iz letnega poročila EPO, se pravi, tožilstva za leto 2023: 206 aktivnih primerov, ki se navezujejo na sredstva v višini milijardo 800 evrov, no, in zdaj zadnji podatki pa govorijo že o 307 primerih v vrednosti dve milijardi evrov, od tega samo 145 primerov že samo zadnjega leta. In še posebej velja omeniti 229 primerov samo s strani italijanske finančne policije. Italija je ena od držav, ki je izjemno uspešna pri preprečevanju tveganja korupcije in goljufije in je lahko primer vsem ostalim državam članicam. Še nekaj glede teh ključnih izzivov. Pomembna novost mehanizma za okrevanje in odpornost je bila zahteva, da države članice predlagajo načrte za okrevanje in odpornost z reformami in naložbami, ki prispevajo k obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih za države v okviru evropskega semestra. V oceni Načrtov za okrevanje in odpornost, ki ga je opravila komisija, je bilo ugotovljeno, da so bila zadevna specifična poročila za države obravnavana delno ali v celoti. Računsko sodišče je ugotovilo, da še vedno obstajajo vrzeli, ki so večinoma povezane s ponavljajočimi se strukturnimi izzivi, s katerimi se države članice srečujejo že vrsto let. Načrti so vključevali reforme z različnim obsegom in ravnjo ambicij. V svojem poročilu o digitalnem prehodu smo na primer ugotovili, da je kar nekaj držav dodelilo sredstva za digitalizacijo področja, kjer so bile po uspešnosti že nad povprečjem EU. Morda še v povezavi s prejšnjo prosojnico o izterjavi in s pravkar omenjeno reformi naravnanostmi mehanizma za okrevanje in odpornost. Velja omeniti problem razveljavitev oziroma neke vzvratnosti, tveganje preklica reform in vrnitve države v pred reformne pravne okvire ni ustrezno naslovljeno, zato finančne sankcije tukaj niti niso, niso, niso predvidene. To je definitivno neka vrzel, ki se bi morala pri naslednjih mehanizmih zapreti. Komisija je do konca leta 2024 izplačala 42 procentov skupno dodeljenih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost v zameno za zadovoljivo izpolnjenih le 28 odstotkov vseh mejnikov in ciljev. Mehanizmi, je zasnovan tako, da izplačila ne odražajo nujno količine in pomembnosti mejnikov in ciljev. Zakaj je to problematično? Skupaj naj bi bilo v zadnjem letu predvidenega obdobja upravičenosti mehanizma za okrevanje in odpornost dokončanih 1060 ukrepov, to je skoraj 40 odstotkov vseh ukrepov. Skratka, nesorazmerje med izplačili in doseženimi ukrepi je lahko resen problem. Države članice - ta graf je zelo pomemben povedan - nameravajo leta 2026, to je tako rekoč jutri, dokončati več kot 50 odstotkov vseh naložb, kar je 16 odstotkov vseh reform in 16 odstotkov vseh reform vključenih v svoje Načrte za okrevanje in odpornost. Naložbe so lahko precej bolj zapletene, zlasti pri inovativnih ali velikih infrastrukturnih projektih. Nesorazmerje med izplačili in izvajanje ukrepov ter velika koncentracija bolj zapletenih ukrepov proti koncu plačilnega obdobja lahko povzroči tveganje, da se znaten delež sredstev iz mehanizma izplača ne da bi države članice dokončno dokončale ustrezne ukrepe. Glede na uredbo ni določena možnost izterjave sredstev, če ukrepi niso dokončani, razen v enem krajšem obdobju do konca prihodnjega leta, kar predstavlja resnejše tveganje za takšen mehanizem. Še eno stvar, ki jo je treba pri bodočih takšnih mehanizmih definitivno preprečiti. Še nekaj besed o moji priljubljeni temi, in sicer zadolževanju. Dolg, ustvarjen za financiranje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost bo odplačan iz proračuna EU. Komisija je sicer pripravila predlog, da bi se do začetka leta 2023 uvedli novi viri lastnih sredstev za financiranje odplačila dolga, vendar o tem še ni bil dosežen politični dogovor. To bo skupaj z znatnim povečanjem stroškov financiranja pri najemu posojil v okviru Next Generation EU v primerjavi s prvotnimi ocenami povzročilo znaten pritisk na prihodnje proračune EU. Poleg tega pa najemanje posojil ustvarja še dodatna tveganja. Kot veste, sem jaz vedno zelo glasen o problematiki zadolževanja države. Odplačila posojil, ki so jih iz mehanizma najele države članice, in posojila, ki jih je za nepovratno dejavnost držav članic najela EU, se bodo začela odplačevati leta 2028 in se bodo odplačevala do leta 2058. Za ta mehanizem lahko torej rečem, če sem malce ciničen, da ime Next Generation EU zelo ustrezno kaže na to, kdo bo ta posojila odplačeval. Kar se tiče, čeprav je še nekaj o posodobitvah, čeprav je večina držav članic, se pravi 18 od 26, posodobila okvirne časovne razporede v svojih operativnih ureditvah. Več kot polovica zahtevkov za plačila ni bila predložena v skladu z načrti. Sodišče, Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da so bile zamude z napredkom pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost pogostejše. Medtem ko je bilo za prvotno plačilo pravočasno predloženih 63 odstotkov zahtevkov, se je ta delež za drugi zahtevek zmanjšal na 61 odstotkov in za tretjega na 23 odstotkov. Podobno je bilo tudi z zahtevki za četrto izplačilo, kjer je se ta procent gibal na 27 odstotkih. Do konca leta 2024 je bilo predloženih 128, to je 85 odstotka od 151 odstavkov zahtevkov za plačilo v obliki nepovratnih sredstev ali posojil, ki naj bi bili predloženi do tega datuma, pri čemer so bile med državami članicami velike razlike. Slovenija je do konca leta 2024 predložila šest zahtevkov od načrtovanih 11, kar predstavlja 56 odstotkov predvidenih sredstev, ki bi naj ga Sloveniji, ki naj bi jih Slovenija zaprosila glede na načrt do konca leta 2024. Sodišče je opredelilo več skupnih dejavnikov, ki prispevajo k zamudam pri izvajanju načrta. Ti zajemajo zunanje okoliščine. Kot je ruska vojna agresija proti Ukrajini. Od februarja 2022 dalje, ki je sprožila inflacijo in rekordne cene energije. Vključuje pa tudi s slabo oceno časa, potrebnega za izvedbo ukrepov, zlasti inovativnih in velikih infrastrukturnih projektov. V Uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost je določeno četvero okoliščin, v katerih lahko države članice spremenijo svoje načrte za okrevanje in odpornost med drugim, zaradi mejnikov in ciljev, ki jih ni več mogoče doseči, zaradi objektivnih okoliščin, kot je omenjena inflacija, dobavne, problemi dobavnih verig, boljše alternative ali podobno. Države članice so na splošno predlagale spremembe Načrtov za okrevanje in odpornost, da bi zagotovile rešitve za ukrepe, ki jih sicer ne bi bilo več mogoče doseči. S temi spremembami bi se za to olajšalo črpanje sredstev. V smernicah komisije je navedeno, da se s predlaganimi spremembami načrtov ne bi smela zmanjšati njihova splošna ambicioznost. Do konca leta 2024 je bilo na podlagi objektivnih okoliščin izvedenih skupno 1092 sprememb ukrepov vključenih v Načrte za okrevanje in odpornost.

In še za zaključek. Katere so tiste stvari, ki bi jih bilo potrebno upoštevati za prihodnje inštrumente? Pomembno je, da so ti inštrumenti, da je financiranje jasno povezano z rezultati. Pomembno je, da je usmerjenost v smotrnost ne pomeni le izpolnjevanja plačilnih pogojev, da se prepreči prekrivanje med različnimi programi EU. Da so na voljo pravočasne in pregledne informacije o doseženem napredku. Da so jasno opredeljene odgovornosti komisije in držav članic za nadzor nad kontrolo. Da se kontrolni sistemi preverijo pred izvedbo plačila. Da so plačilni pogoji in pogoji za upravičenost opredeljeni jasno in celovito. Da je izterjava mogoča v vseh primerih, ko sredstva niso bila porabljena v skladu s pravili. EU in nacionalnimi pravili. Da časovni okvir inštrumenta ustreza. Verjetnemu času za doseganje njegovih ciljev, da izplačila odraža dosežen napredek, se pravi, ta sorazmernost. In pa, da se v primeru izposojanja ublažijo obrestna tveganja in vnaprej določi vire za odplačilo dolga.

Toliko uvodoma. Se opravičujem, če sem bil malce daljši, kot sem prej obljubil. Zdaj sem pa seveda na voljo za vaša vprašanja. Hvala lepa.