Hvala, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije pod vodstvom Državnega sekretarja za evropske zadeve Marka Štucina na Svetu za splošne zadeve, ki bo 17. maja v Bruslju.

Obravnavane bodo točke uredba glede poenostavitev in okrepitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, obrazloženi osnutek dnevnega reda sveta Evropskega sveta, postopek proti Madžarski oziroma zaslišanje Madžarske v okviru 7. člena, razprava o vladavini prava v štirih državah članicah, Uredba o jezikih in pod točko razno bo Češka predstavila tudi problematiko radia Svobodna Evropa. Prva točka se nanaša na poenostavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Gre pravzaprav za pobudo Evropske komisije za poenostavitev zakonodaje in ta uredba je pravzaprav ena izmed prvih, do katerih je pravzaprav že skoraj prišlo do dogovora. Na svetu tako pravzaprav ne pričakujemo kakšne daljše razprave, kjer je bila pravzaprav večina odprtih vprašanj že usklajena v dosedanji razpravi. Naslednja točka se nanaša na pripravo Evropskega sveta, ki bo potekal 26. in 27. junija. Gre za obravnavo vloženega osnutka dnevnega reda. Točke, ki jih bodo voditelji obravnavali, se nanašajo na razmere v Ukrajini in Bližnjem vzhodu, krepitev evropske obrambe in varnosti v vlogi Evropske unije v svetu gospodarske konkurenčnosti in pa migracije. Kar se tiče razmer v Ukrajini in Bližnjem vzhodu je pravzaprav situacija še zelo fluidna, imamo še pravzaprav en mesec časa do zasedanja Evropskega sveta, tako da kot po navadi bomo, bomo prišli tudi pred ta odbor z natančnejšimi stališči, ko bomo tudi imeli sklepe Evropskega sveta. Razprava glede konkurenčnosti bo potekala, bo pravzaprav dvojne narave: na eni strani naj bi voditelji pravzaprav debatirali teme, ki se nanašajo na notranjo konkurenčnost Evropske unije. Veste, komisija je recimo včeraj predstavila novo strategijo za notranji trg. Veliko je govora o poenostavitvah zakonodaje. In pa pomoči prizadetim gospodarskim sektorjem. Na drugi strani se pa pričakuje neka strateška razprava voditeljev o odnosih, ekonomskih odnosih s tujino, predvsem z ZDA v okviru carin in pa tudi s Kitajsko. Slovenija podpira obrazložen osnutek dnevnega reda in teme, ki so predlagane. Kot pa rečeno, nastaja stališča bomo predstavili v juniju v tem odboru, ko bo bolj jasno, kaj točno bodo, o čem bodo voditelji govorili. Dve točki bosta na temo vladavine prava. Prva se nanaša na Madžarsko, gre pravzaprav za nadaljevanje postopka po 7. členu. Tukaj gre spet po določenem času za zaslišanje Madžarske. Predvidevamo, da bo pozornost v razpravi večinoma namenjena trenutnemu stanju predvsem oziroma dogajanju na Madžarskem predvsem, ki se tiče sprejetja Zakona o obrambi nacionalne suverenosti in pa tožbe Evropske komisije proti Madžarski glede pravic LGBT+. Slovenija sicer podpira nadaljevanje postopka v skladu s 7 členom. Tukaj poudarjamo, da je treba upoštevati pravice vseh državljanov in spodbujati konstruktivne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja na Madžarskem hkrati pa, ki bi ohranila enotnost in solidarnost znotraj EU. Sicer je Evropska komisija v svojem poročilu o vladavini prava glede Madžarske ugotovila določen napredek pri izvajanju reform na področju pravosodja in pa in pa boja proti korupciji. Kljub vsemu pa opozarja na preostale pomanjkljivosti, predvsem glede pravosodnega sistema protikorupcijskega okvira. To je javnost medijev. Naslednja točka v povezavi z vladavino prava se nanaša na razpravo o stanju vladavine prava v štirih državah članicah, se pravi v Slovaški, Finski, Švedski in Belgiji. In tudi ta razprava bo temeljila pravzaprav na poročilu, o letnem poročilu Evropske komisije o vladavini prava. Komisija recimo za Slovaško opozarja predvsem teme, ki se nanašajo na neodvisnost medijev, javnih medijev. Pri Finski na integriteto okvira, okrepitev okvira za integriteto in odgovornost, pri Švedski za imenovanje sodnikov in pa pri Belgiji za dostop do uradnih dokumentov. Gre pa pravzaprav za neko bolj medsebojno izmenjavo dolgih praks držav članic, tako da ne gre za nek trd pristopek, tako da nekako je treba gledati tudi komplementarno s postopkom po 7. členu. Slovenija to razpravo podpira. Bila je tudi obravnavana na prejšnjih zasedanjih Gaca, tako da je odprta tudi pravzaprav za konstruktivne predloge in za ta dialog med državami članicami, ki nekako prispeva h krepitvi vladavine prava. Na pobudo Španije bo svet za splošne zadeve obravnaval revizije uredbe številka ena o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti. Gre za pobudo Španije, da se med uradne jezike Evropske unije uvrsti tudi doda tudi katalonski, baskovski invalidski jezik. Ne gre za novo pobudo, Španija je to pravzaprav sprožila to pobudo že leta 2023. Dosedanja razprava še ni pripeljala do konsenza med državami članicami, tako da pričakujemo na posebnem svetu razpravo, vendar ne še odločitve, ker za to potrebujemo soglasje. Slovenija sicer kot do sedaj španski predlog podpira. Smo zagovorniki večjezičnosti. Tako da izražamo pričakovanje, da bo možno konstruktivno rešiti še ostala odprta vprašanja, predvsem pravne narave. Še pod točko razno. Kot omenjeno, bo Češka izpostavila problematiko Radia Svobodna Evropa. Predvsem se pojavlja vprašanje financiranja tega radia, ki igra zelo pomembno vlogo v številnih državah bivšega Vzhoda. Namreč, Združene države Amerike so opravile pregled financiranja nevladnih organizacij. Tukaj se pojavlja pravzaprav finančna luknja za delovanje Radia Svobodna Evropa. Slovenija načeloma podpira tudi politično podporo, smo tudi že dali v preteklosti na zasedanju Sveta za splošne zadeve, da se ta problematika reši. Kar se tiče pa samih financ, pa morda predlagamo, da se poskuša najti rešitev tudi v okviru proračuna Evropske unije, ki je pravzaprav že financiral določene sorodne oziroma podobne projekte.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala.