Hvala lepa.

Najprej glede pripomb Zakonodajno-pravne službe. Zdaj na ministrstvu smo precej obširna pojasnila podali. Jaz sem si zdaj samo v parih izpisala. Dvom je bil izražen o denarnih sredstvih na INR, morali smo jih dodati noter, zato, ker se nakazujejo iz TRR denarna sredstva na INR. Torej, dokler so ta na računu in preden se nakupijo neki finančni inštrumenti, seveda so tudi na tem računu denarna sredstva, ni pa to depozit. Torej, to so zgolj sredstva. Ki so namenjena nakupom in prodajam finančnih inštrumentov. Ravno tako lahko pride na ta račun dividend ali pa obresti, to je zopet denar, ki se ga lahko izkoristi za nakup novih finančnih inštrumentov in dokler do tega ne pride, so gor torej denarna sredstva.

Omenjene so bile tudi pravice, ki so na njem, na INR. Tukaj gre predvsem za pravice, na primer do izdaje delnic, ki jih ima obstoječi delničar ob dokapitalizaciji, preden se realizira, saj to gre za kratko obdobje, je tudi ta pravica nekaj, kar je del tega INR. Ko se ugotavlja predvsem vrednost portfelja ob izplačilu, je pomembno, da se tudi ta pravica pri tem upošteva. Glede podatkov s katerimi razpolaga FURS oziroma zakaj se ti podatki EMŠO, davčna številka sploh potrebujemo. Potrebujemo za to, da ko vlagatelj pride do ponudnika in želi odpreti INR, da lahko ponudnik takoj pri Fursu preveri ali ima tak INR že odprt ali ne. To se lahko naredi s katerimkoli od teh podatkov in je to tisti razlog, zakaj sploh potrebuje ponudnik ta podatek. Razumem pomislek ali pa mnenje, ki ste ga izrazili tudi glede tega, da je v INR precej obširne spremembe Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku. O tem smo se tudi na delovni skupini, ki je bila zelo različnih deležnikov sestavljena, zelo veliko ukvarjali. Posvetovali smo se tudi s Službo vlade za zakonodajo. Presojeno je bilo, da gre za institut, ki zaradi preglednosti, jasnosti in celovite urejenosti je bolj primerno, da se ga uredi z enim zakonom, kot da bi se posebej odpirale še druge zakone. Predvsem zato, ker sta prvi in drugi del oziroma del, ki se nanaša na vsebino INR in del, ki se nanaša na obdavčitev, zelo povezana. Nevarnost bi obstajala, da bi na primer davčni del, ki je vedno lahko problematičen, se lahko bistveno dlje časa sprejemal, ali pa bi se sprejele neke dopolnitve, ki bi bile v nasprotju z vsebino zakona in bi vnašala dodatne nejasnosti. Tako da, to je bil poglavitni razlog zakaj smo se odločili za en zakon.

Zdaj pa glede izpostavljenih vprašanj poslank, najprej glede tveganj. Že danes velja zelo zahteven proces pojasnjevanja strankam, ko odpirajo trgovalne račune, torej, ki že obstajajo. v našem sistemu imamo zelo veliko EU predpisov, ki nalaga, kakšno mora to investicijsko svetovanje po vsebini biti., kaj vse je potrebno razložiti vlagatelju, ga zelo dobro seznaniti s tveganji, ki jim je izpostavljen z nakupi posameznih finančnih inštrumentov. Ta del bo popolnoma enak tudi pri INR, torej mogoče bo še bolj razširjen, ker bo moral še bolj podrobno stroške prikazati, še bolj podrobno opcije, ki so mu na voljo. Bistvo, ki smo ga dali z namenom, da lahko sam se odločiš ali pa, da ti se odloči namesto tebe. Ponudnik pa je ravno za to, da tisti, ki mogoče ne razume najbolje ali pa ki mu določeni instrumenti niso poznani ali pa, seveda mu jih mora ponudnik zelo dobro razložiti, ampak da prepusti to investicijsko odločitev ponudniku, in je mogoče za tiste, ki so bolj sposobni ali pa bolj razumejo za kaj gre, da sami kupujejo in prodajajo. Je pa potrebno seveda poudariti, finančni inštrument je že po naravi lahko prinaša tudi izgubo, torej na primer nakup delnic. Dokler bo šlo družbi dobro, dokler bo trg dobro stabilen, bo seveda najverjetneje delnica rasla in boš lahko s prodajo realiziral kapitalski dobiček oziroma z njenim imetništvom realiziral dividende. V primeru, da se na trgu, tako kot smo že imeli nekaj kriz, zgodijo neki hudi pretresi, običajno trgi hitro odreagirajo in se lahko seveda realizira tudi izguba. In vsak vlagatelj mora vedeti, da z nakupi finančnih inštrumentov mora sprejeti tudi tveganja, ta tveganja so višja kot na bančnem depozitu, kjer banka garantira na primer do 100000 evrov, tako da to je spet stvar finančnega opismenjevanja in izobraževanja vlagateljev. To ste tudi zelo lepo povzeli, tako da tudi hvala za te spodbudne besede.

Glede mirovanja INR pa naj samo pojasnim. Tukaj je res mišljena situacija, ko se posameznik, torej davčni rezident Republike Slovenije za nek čas odseli v tujino, takrat izgubi status davčnega rezidenta, kar pomeni, po zakonu ni več upravičen do tega računa.

Ker pa si ti v svojem življenjskem obdobju upravičen zgolj do enkratnega odprtja takega računa, to pomeni, po zaprtju ne moreš še enkrat odpreti tega računa, smo želeli tovrstne posameznike zaščititi. Morali smo omejiti obdobje in smo presodili, da deset let je tisto obdobje, ki je še primerno. Ker pa je INR podvržen zelo posebnemu režimu upravljanja administrativnega in tudi davčnih, bom rekla, obremenitev ali pa obravnave, je bilo presojeno, da je najboljši način, da v primeru, ko se rezidentstvo izgubi, da mora imetnik INR bodisi prodati vse finančne inštrumente, torej izprazniti ta račun, kar pomeni, da na njem ni sredstev, nobenih, torej ne pravic, ne denarnih sredstev, ne finančnih instrumentov, seveda ob prodaji in izplačilu na TRR bo plačal od tega davek. Druga opcija, to je bila, pa tudi v javni obravnavi je bila dana taka pripomba in se nam je zdela smiselna in smo ji sledili, pa je, da če pa ima ta posameznik odprt trgovalni račun, tam pa ni omejitev in ga imaš lahko odprtega, ne glede na to, kje si rezident. V tem primeru pa lahko prenese si tudi finančne inštrumente, ki jih ima na INR računu na svoj trgovalni račun. Je pa res, da se bo tudi v tem primeru odtegnil davek, ker se bo fiktivno ugotavljalo, koliko je vrednost tvojega portfelja. In če je tako. In če je realiziran nek dobiček se bo od tega tudi plačal 15 procentni davek. Ampak tukaj smo šli v to mirovanje izključno iz razloga, kot sem rekla, ker je za enkratni račun, da samo zaradi spremembe rezidenc sploh, če gre to za neko štiri, petletno obdobje, na primer nek mandat ali pa kakorkoli neka služba v tujini, ki je omejena, da ne izgubi te možnosti nadaljnjega varčevanja.

Še finančno opismenjevanje. Kot ste omenili, pa tudi jaz sem povedala v uvodnem govoru, sprejeli smo Nacionalni program finančnega opismenjevanja. Začeli smo na tem že delati, Imamo tudi že uredniški odbor, ki bo skrbel za ustrezne vsebine, objavljene na spletnih straneh. Tudi Svet za finančno opismenjevanje v nastajanju. Poseben pomen bomo zdaj v tem obdobju, če bo zakon sprejet, namenili prav INR in poučevanju ali pa razširjanju znanja na tem področju ali pa kaj sploh to pomeni. Pripravili smo že tudi cel seznam / nerazumljivo/ torej najbolj pogostih vprašanj in odgovorov, ki v primeru, spet, če bo zakon sprejet, jih bomo objavili tudi na naši spletni strani. Kar pomeni, da v teh devetih mesecih prehodnega obdobja bodo lahko posamezniki se že bolj poučili tudi o vsebini tega računa. Hvala.