Hvala za besedo.

Torej, Zakonodajno-pravna služba je, kot je ustaljeno, pripravila pisno mnenje in to pisno mnenje je bilo, kot je v uvodu povedala predstavnica predlagateljev, tudi izhodišče za pripravo amandmajev treh poslanskih skupin. Vendar pa moram povedati, da predlagani amandmaji odpravljajo le manjši del podanih pripomb, Pripombe pa tudi v celoti ne odpravljajo podane obrazložitve. Izhodišče za to je že na primer 1. člen, kjer je bilo tudi v uvodu predstavljeno, da gre za naložbene račune, za finančne instrumente in ti so bili v nadaljevanju tudi našteti. Potem pa že iz 2. člena predloga zakona izhaja, da je poleg finančnih instrumentov, da imamo na tem naložbenem računu tudi denarna sredstva. Predviden je poseben podračun, na katerega se ta denarna sredstva vplačujejo, na tem računu se vodijo In kot poudarja obrazložitev, gre za spodbujanje varčevanja, torej ne za naložbe.

Nadalje so kot sredstva na računih opredeljene tudi pravice. Še zlasti glede teh pravic ni jasno, kako se vodijo na računih, kako se na primer ta njihova vrednost odraža, kako se to posreduje za namene uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, kako se te pravice vrednotijo in kaj je z njimi na primer ob zaprtju računa ali pa ob stečaju imetnika. Opozorili smo tudi, na posamezne določbe, kjer so premalo jasne, nedvoumne opredelitve in kot take niso v skladu z zahtevami 2. člena Ustave. Tak primer je na primer, da se za odprtje računa posreduje podatek o EMŠO, medtem ko se podatek o EMŠO sploh ne zbira, se ne vodi v evidencah, ampak je ta podatek, podatek o davčni številki in v bistvu tudi ni razlogov, da bi se zbirala, vodila oba podatka, ker že eden zadošča za enolično identifikacijo posameznika.

Poleg splošnih pripomb oziroma poleg pripomb k posameznim členom smo podali tudi splošne pripombe. V uvodu smo se naslonili predvsem na izbrani nomotehnični pristop, in sicer glede na to, da ima predlog zakona, njegove materialne določbe imajo šestnajst členov, hkrati pa se s tem zakonom posega v tri druge zakone, sistemske zakone, in sicer v večjem obsegu, to je kar 24 členov je predlaganih kot novela drugih zakonov in zato je Zakonodajnopravna služba tudi ocenila, da bi bilo treba z vidika pravne varnosti pripraviti novele teh zakonov.

Poleg novel, poleg področja, ki je predmet urejanja slovenskega holdinga, je se zakon dotika tudi ureditve statusnega preoblikovanja Vzajemne. Ta zakon je v zakonodajnem postopku. Dopolnjuje se v tej smeri, da se pravica do delnic lahko prenese na družinske člane, ki bo z delnicami lahko razpolagal enako kot upravičenec. Obravnavani predlog zakona pa na primer teh družinskih članov, teh prejemnikov pravice do delnic ne vključuje in jim ne omogoča vplačila na naložbene račune v obliki delnic Vzajemne.

Poleg 2. člena ustave smo opozorili tudi na 14. člen ustave in načelo enakosti, in sicer zaradi drugačne in enotne davčne obravnave ter nižje obdavčenih dohodkov iz kapitala, doseženih s sredstvi naložbenega računa, glede na Zakon o dohodnini že uveljavljeno davčno obravnavo dohodkov iz kapitala, kjer se obravnavajo po posameznih vrstah. Hvala.