Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Danes je predmet obravnave predlog zakona o individualnih naložbenih računih. Gre za enega pomembnejših ukrepov po strategiji razvoja kapitalskega trga v Sloveniji med leti 2023 in 2030. Strategijo je vlada sprejela marca leta 2023.

Predlog zakona je nastal v sodelovanju z regulatorjem, torej Agencijo za trg vrednostnih papirjev in deležniki na trgu, torej predstavniki finančne industrije, zato verjamemo, da bo predstavljal dobro podlago za razpršitev prihrankov prebivalstva in okrepitev trga kapitala. Podatki kažejo, da imamo varčevalci v Sloveniji v primerjavi z varčevalci drugih držav Evropske unije nadpovprečno visok delež sredstev, naloženih v bančnih depozitih. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije se ta številka giblje že okrog 27 milijard evrov in precej nizek delež, naložen v finančnih instrumentih. Izrazita prevlada bančnih depozitov v primerjavi z razvitejšimi državami EU kaže na neizkoriščen potencial drugih oblik varčevanja, predvsem preko trga kapitala. Takšna struktura varčevanja omejuje razvojni potencial gospodarstva in ne omogoča možnosti za dovolj razpršeno vlaganje prihrankov prebivalstva. Zato s predlogom zakona uvajamo novo obliko trgovalnega računa, tako imenovani individualni naložbeni račun oziroma INR. Njegove glavne značilnosti so poenostavljeni postopki obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti, ugodnejša davčna obravnava, zadostna fleksibilnost pri upravljanju naložb in poudarek na varstvu vlagateljev. INR, ki je namenjen fizičnim osebam, ki so davčni rezidenti Republike Slovenije, bo omogočal vlaganje v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov pod posebej določenimi pogoji. INR bo lahko imetnik odprl enkrat, lahko pa ga bo v času imetništva računa prenesel na drugega ponudnika INR. V prvem letu bo lahko imetnik vložil na tak račun 20000 evrov, vsako nadaljnje leto pa največ 5000 evrov oziroma še dodatnih 5000 evrov, če jih bo vložil v finančne inštrumente družb, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji oziroma je njihov izdajatelj Republika Slovenija, tukaj govorimo o državnih obveznicah in zakladnih menicah. Skupna vsota vplačil ne sme preseči 150000 evrov. Omejitev plačil na INR je posledica dejstva, da z INR naslavljamo male vlagatelje. Pri čemer pa želimo tudi zagotoviti ravnotežje med spodbujanjem dolgoročnega nalaganja sredstev na finančnih trgih na eni strani ter priznanimi davčnimi ugodnostmi na drugi strani. Z namenom celovitega urejanja INR v enem zakonu je predvidena tudi posebna davčna obravnava, zato se spreminja in dopolnjuje določbe Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku. Takoj za spodbujanje dolgoročnega nalaganja denarnih sredstev predvidena nižja, to je 15 odstotna davčna stopnja ter popolna oprostitev plačila davka pri prvem izplačilu z INR po 15 letih, če v vmesnem obdobju ni bilo izplačil. Pri določitvi davčne stopnje smo izhajali tudi iz obstoječega sistema obdavčitev donosa iz kapitalskih naložb in obdavčitve kapitalskih dobičkov. Pomembna dodana vrednost je, da ob prodaji finančnih instrumentov oziroma prejemu donosov iz le teh znotraj INR ne pride do davčnega dogodka, ki bi zahteval plačilo davka, temveč se slednji zgodi šele ob izplačilu denarnih sredstev z INR. Pri slednjem davčni odtegljaj izvede ponudnik INR, kar pomeni dodatni korak k administrativni razbremenitvi imetnika INR. Če to povem malce preprosteje, če se bo vlagatelj odločil odpreti tovrstni račun in nanj vlagati vsako leto glede na omejitve, določena denarna sredstva. Bo ta sredstva porabil za nakupe in prodaje finančnih instrumentov, iz tega bo lahko realiziral tudi kapitalske dobičke, prejemal bo lahko donose v obliki dividend iz delnic oziroma obresti iz zakladnih menic oziroma obveznic. Vsi ti prihodki na INR se ne bodo sproti obdavčevali, ampak bo trenutek obdavčitve nastopil šele v trenutku, ko bo vlagatelj zahteval izplačilo tega donosa na svoj RTT. Če bo to storjeno pred potekom 15 let od začetka vplačevanja na INR, bo ta donos obdavčen s 15 procenti davčne stopnje, če bo pa po 15 letih opravil prvo tovrstno izplačilo, pa tak dobiček ne bo obdavčen. In potem zopet, ko bo nadaljeval z vplačili oziroma nadaljeval z izplačevanjem iz tega računa, pa bo zopet 15 let potekalo in bo plačeval tistih 15 procentni davek - se opravičujem - kar je bistveno pomembno, kar sem ponazorila. Ker v tem trenutku, ko se na navadnem trgovalnem računu trgujemo, ob vsakem prejemu dividende plačamo davek ob realizaciji kapitalskega dobička na letni ravni ravno tako. Tako da to je pomembna poenostavitev za male vlagatelje. Pomemben podatek pa je tudi ta, da bo ta napoved plačila davka opravil ponudnik INR, tako da samemu vlagatelju ne bo potrebno skrbeti še za ta del. Če nadaljujem, INR bo mogoče odpreti, torej pri ponudniku in r, ki ima dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, na primer v Sloveniji so to banke in borznoposredniške družbe. predvsem kdo so ponudniki, bo razvidno iz registra INR. Tega bo javno objavila in redno posodabljala Agencija za trg vrednostnih papirjev, torej regulator na kapitalskem trgu. Imetniki INR bodo imeli možnost izbire med samostojnim upravljanjem sredstev ali profesionalnim upravljanjem sredstev s strani ponudnika INR v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. Tako je način upravljanja sredstev prilagojen različnim potrebam in znanju posameznih vlagateljev. Spet, če to ponazorim, s primerom. Ko bo vlagatelj prišel k ponudniku, ki mu bo predstavil možnosti, se bo lahko vlagatelj odločil, ali bo sam dajal navodila ponudniku INR, katere delnice, obveznice, zakladne menice želi kupiti oziroma prodati, lahko pa to odločitev prepusti ponudniku. INR, Kot bom rekla, profesionalcu na tem področju in potem ponudnik INR upravlja glede na njegove naložbene preference z njegovimi vplačili na računu. Glede na to, da pa je predlog zakona usmerjen predvsem na male vlagatelje, vsebuje tudi natančne določbe glede same pogodbe o INR, razkrivanju stroškov in drugih pomembnih informacij za vlagatelje, ureja pa tudi nadzor nad ravnanji ponudnikov INR. Tako Agencija za trg vrednostnih papirjev bo tisti organ, ki bo izvajal nadzor nad ponudniki INR, FURS, torej Finančna uprava Republike Slovenije pa nad davčno obravnavo na tem računu INR omogoča razpršitev prihrankov preko vlaganja v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov. Predlog zakona določa, da bo mogoče sredstva naložiti v delnice, obveznice, zakladne menice in ETF. ETF, to so pravzaprav samo delnice investicijskih skladov, torej tiste finančne inštrumente, ki sem jih naštela in so uvrščeni na organiziran trg. e Ta organiziran trg pa bo moral biti v EU, torej v državah EU, evropskega gospodarskega prostora oziroma država članica OECD. Možna naložba bo tudi naložba v enote vzajemnih skladov, ki niso uvrščeni na organiziran trg, saj je bilo po javni obravnavi prepoznana pomembnost tudi tega segmenta našega kapitalskega trga in njegov nadaljnji razvoj tudi skozi INR račune. Vsak ponudnik bo moral javno objaviti, kateri nabor finančnih instrumentov bo pri njem mogoče pridobiti po INR. Sredstva na INR bodo morala biti ločena od drugih sredstev vlagatelja in od ponudnika INR. Glede na to, da bo mogoče INR odpreti le enkrat, predlog zakona omogoča določeno fleksibilnost v primeru, da imetnik preneha biti davčni rezident Slovenije. V tem primeru lahko zahteva mirovanje INR za največ deset let, če na INR v trenutku podaja zahtevke za mirovanje ni sredstev. V ta namen lahko finančne instrumente proda, ima pa tudi možnost, da finančne instrumente prenese na svoj osnovni trgovalni račun. Posebna ureditev je predvidena tudi v primeru dedovanja po zapustniku, ki je bil imetniki INR. Oseba, ki bo imela pravico do zapuščine v tem delu bo lahko bodisi zahtevala izplačilo denarnih sredstev na INR oziroma zahtevala prodajo finančnih inštrumentov in izplačilo kupnine. Lahko bo pa tudi prenesla finančne inštrumente na zapustnikove INR na svoj osnovni, zopet trgovalni račun. Z namenom krepitve in razvoja slovenskega kapitalskega trga, predvsem s ciljem povečanja tržne kapitalizacije in likvidnosti našega trga, je v predlogu zakona vključena določba, ki naslavlja Slovenski državni holding. Ta določa, da naj si SDH prizadeva prodati deleže družb v državni lasti z izvedbo prve prodaje delnic oziroma z uvrstitvijo delnic na borzo, seveda pod pogoji strategije upravljanja kapitalskih naložb države. Glede na to, da s predlogom zakona spodbujamo male vlagatelje k nalaganju denarnih sredstev tudi na slovenski kapitalski trg, je primerno, da temu sledi tudi SDH, ki opravlja deleže države. Na koncu naj še poudarim, da predlagani zakon predstavlja korak k razvoju slovenskega trga kapitala z naslavljanjem malih vlagateljev in nadgrajuje naše dosedanje ukrepe. To sta dvakratna dosedanja izdaja tako imenovanih ljudskih obveznic in sprejem nacionalnega programa finančnega opismenjevanja. Veseli nas, da je predlog zakona nastajal ob sodelovanju in podpori vseh relevantnih deležnikov, da je naslovil nacionalne specifike in da bo v nadaljevanju tudi zaživel v praksi, predvidoma v prvi polovici naslednjega leta, ker se predvideva devetmesečno obdobje, v katerem bi se ponudniki INR in FURS prilagodila na nov sistem.

V zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora še pojasnilo, da je Ministrstvo za finance podalo pisen odziv na tiste pripombe, ki jih z amandmaji ni bilo mogoče upoštevati. Glede na vse navedeno predlagam, da predlog zakona skupaj z vloženimi amandmaji koalicije, ki naslavljajo mnenje Zakonodajno-pravne službe, podprete. Hvala.