Najlepša hvala.

Zadnje čase in tudi iz tega poročila, se ogromno govori o debirokratizaciji. Zdaj, jaz bi rad tule samo preveril, da smo pri tem, pri tej debirokratizaciji ustrezno selektivni. In sicer, se mi zdi, da je treba na eni strani ločevati med stvarmi, ki predstavljajo operativna administrativna bremena, na drugi strani pa regulativo, ki je koristna v smislu tako EU-ja kot tudi, bi rekel, na nek način kot največji trg. Na nek način nam daje možnost, da postavljamo mi določene standarde, katerim se prilagajajo potem ostali, kar nam daje eno, eno, bi rekel, pogajalsko pozicijo.

Zato bi bil zelo, bi rekel tako, zadovoljen, če bi bil lahko prepričan, da ta na nek način poenostavitve, katere se obetajo, ne bodo posegale v področje, z eno besedo, na široko, v zmanjšanje tistega, kar bi lahko rekli, da gre za eno zaščito človekovih pravic, v smislu zaščite potrošnikov, zaščite zasebnosti in vsega ostalega, kar bi si tudi lahko nekdo predstavljal, da to predstavlja določena bremena zdaj za gospodarstvo, ampak to so tiste stvari, kjer je, kjer, ki so na drugi strani v veliko večji meri naša konkurenčna prednost, v globalnem smislu gledano, kot pa breme, ki smo ga naložili gospodarstvu.

Tako, da jaz generalno se strinjam, z zmanjšanjem administrativno operativnih bremen, tam, na tistih mestih, kjer so stvari same po sebi manj smiselne ali pa celo v nekaterih primerih nesmiselne, vendar v nobenem primeru ne smejo iti te poenostavitve in deregulacija v smeri zmanjševanja že doseženih civilizacijskih standardov Evrope, ki so ta trenutek precej višja kot vsepovsod, kjerkoli drugje po svetu gledano in ker vem tudi iz izkušenj, da so pritiski recimo iz ZDA kot tudi iz Anglije, prav na ta del naše regulative relativno veliki in ne bi bil zadovoljen, če bi pri tem popuščali.