Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovane poslanke, poslanka, poslanci oziroma poslanki, se opravičujem.

Kot rečeno oziroma kot je že kolega Dejan magister Židan poudaril, v drugem delu prihajajočega kompeta prihodnji teden v Bruslju se bodo sestali tudi ministri, pristojni za raziskave. Poljsko predsedstvo je teme zasedanja osredotočilo na ključna in aktualna vprašanja na ravni EU. Podobno kot v primeru industrijske politike, pri čemer seveda bodo na videz, bom rekel, vprašanja, ki bodo obravnavana, nekoliko manj aktualna, a po našem prepričanju vendarle precej strateško usmerjena. Politična razprava na primer, ki bo ravno tako opravljena, bo usmerjena v razmišljanja o evalvaciji aktualnega programa Obzorje Evropa. Ta program poznate, gre, gre za admiralsko ladjo Evropske unije. Ta trenutek, ki je bila opravljena, je komisija opravila vmesno evalvacijo, ki je prinesla kar nekaj zanimivih spoznanj in to bo zelo, zelo dobra osnova za to, da se opravi razprava o tem oziroma začrta zasnova, oblika prihodnjega desetega okvirnega programa. Program Obzorje Evropa je deveti po vrsti in deseti imena še nima, zato ga zaenkrat imenujemo deseti okvirni program, od njega pa si seveda kar precej obetamo. Je pa ta razprava, ki bo opravljala, del, bom rekel, potekajočih razprav tako na delovni ravni kot tudi na ministrski ravni. Že na neformalnem srečanju v Varšavi so se dotaknili te teme. V nadaljevanju, v nadaljevanju bodo ministri obravnavali politični dogovor glede priporočil sveta o načrtu politik evropskega raziskovalnega prostora 2025-2027. To predstavlja neobvezujoč instrument za usmerjanje nacionalnih in EU politik v skladu s cilji nekega skupnega evropskega raziskovalnega prostora. En général je mnogo tematik povezanih s tem, kar je, kar so identificirali tudi kolegi na področju gospodarstva malo prej, o čemer je malo prej govoril kolega Židan. Prevelika fragmentacija prostora; tudi če želimo doseči preboj na kateremkoli področju, ugotavljamo, da je prostor veliko, veliko preveč fragmentiran, da ima vsaka država pogosto neke svoje pristope. Obzorje Evropa je eden izmed zelo pomembnih korakov ravno zaradi tega. ker združuje vsaj na nekem področju eno izjemno pomembno, tudi za prihodnjo konkurenčnost pomembno politiko EU. Nakar bodo ministri potrdili tudi sklepe sveta o strategiji EU za umetno inteligenco. Pod točko Razno bo, kot je običaj, prihajajoče dansko predsedstvo predstavilo prihodnje prioritete. Zdaj, predsedujoči, če se strinjate, ne bi podrobneje predstavljal priporočil sveta v načrtu politike evropskega raziskovalnega prostora kot ... / oglašanje iz dvorane/ Tako, je v dokumentaciji. Gre, kot rečeno, za neobvezujoč dokument, ki sledi temu, o čemer razpravljamo po navadi na tem svetu - velikokrat odprta znanost, privlačnost raziskovalnih infrastruktur, karier in tako dalje.

Veliko pomembnejše, in temu bi samo še par minut namenil, je pravzaprav. bo politična razprava o prihodnjem programu, desetem okvirnem programu. Samo par besed o tem, kar je evalvacija zdaj prinesla. Vsaj meni se zdi izjemno zanimivo, da se seveda še enkrat poudarja, da so raziskave in inovacije ključno gonilo konkurenčnosti EU dolgoročno. Komisija je predstavila celo zelo, zelo zanimivo oceno, da bo na dolgi rok do 2045 po njeni oceni na vsak evro, vložen v prihodnji okvirni program, ustvarjenih 6 evrov družbene koristi in 11 evrov dodane gospodarske vrednosti v rasti BDP-ja. To je seveda zelo razveseljujoč podatek, vprašanje pa, če ga bomo dosegli. Namreč, problem, ki ga Slovenija ves čas poudarja, je, da ogromno časa in energije vložimo v to, da pripravimo izvrstne projektne predloge, ki naslavljajo številna aktualna družbena vprašanja, a 70 odstotkov odlično ocenjenih projektov potem ne prejme sredstev, zaradi tega, ker pravzaprav denarja ni. / nerazumljivo/ general manjka 82 milijard v evropskem budžetu. Torej, če bodo kolegi na gospodarskem ministrstvu uspešni pri zagotavljanju tistih dveh odstotnih točk prihranka pri storitvah, potem jaz takoj pristavim lonček, kam bi bilo smiselno ta denar usmeriti.

S tem v zvezi bo Slovenija poudarila tudi, da je treba to nasloviti v povezavi z nacionalnimi politikami. Se pravi, če imamo mi izvrstne projekte, ki ne prejmejo zadosti iz evropskega budžeta, moramo temu prilagoditi tudi, nacionalno financiranje, razvijati komplementarne sheme in podobne reči. Ravno tako bomo seveda poudarili to, kar poudarja ves čas naše ministrstvo, da je raziskovalne rezultate potrebno usmerjati čim hitreje in čim bolj jasno v smeri družbe in gospodarstva in da je treba financiranje bazičnih raziskav kombinirati s financiranjem inovacijskih aktivnosti. in tukaj vzpostaviti neko precej jasno cesto, ki mora biti udejanjena v čim krajšem času.

Hvala lepa.