Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Tokrat gre za dvodnevni svet. Je kombiniran, tako da je z mano tudi državni sekretar iz visokega šolstva. Nekaj ... / oglašanje iz dvorane/ Znanost, pardon. Pa visoko šolstvo tudi, ne? Ja, okej. Pa nekaj tem bo takšnih, kjer se bo opravila politična razprava, nekaj tem pa je takšnih, kjer se tudi bo skušalo iskati kompromise in odločitve.

Prva tema, kakor vidite v gradivu, bo vezana krepitvi konkurenčnosti in predsedstvo v odhajanju sicer, ne, bi želelo še enkrat preveriti ali države podobno gledamo na pomen industrije, ali podobno gledamo na težave, ki povzročajo, ki so prisotne v evropski industriji, ali podobno gledamo na definicijo strateške industrije in ali podobno gledamo na ukrepe, ki jih bo potrebno izvajati, pred tem pa seveda tudi operativno pripraviti. Tu v resnici neke velike znanosti v tem trenutku ni. Mi vemo, da je predelovalna industrija v letu 2022 ustvarila 24 odstotkov dodane vrednosti Evropske unije, še vedno kot najbolj strateške definiramo avtomobilsko, kemično, strojno, jedrsko, jeklarsko, kovinsko in energetsko intenzivne in tudi vsi vemo, da so ravno te industrije v tem trenutku v Evropi ogrožene; gre za visoke, nestabilne in različne cene energije med državami članicami, gre za efekt zelenega prehoda, tehnološkega zaostanka, močne konkurence iz tretjih držav in nenazadnje tudi zmanjšanje globalne konkurence zaradi zmanjšanja in inovativnosti v teh industrijah. Najbolj se v tem trenutku opazuje in se tudi iščejo rešitve za naslednje avtomobilska industrija. V tem trenutku predstavlja še vedno 7 procentov bruto domačega proizvoda Evropske unije in še vedno predstavlja 30 procentov vseh vlaganj v raziskave in razvoj, je pa tržni delež iz leta 2000, ko je bil 31, padel na 15 procentov leta 2022. Sooča se z upadom proizvodnje in s težavami s prehodom na ničelne emisije. Jeklarska industrija v tem trenutku predstavlja samo še 7 procentov svetovne proizvodnje, je zelo ranljiva zaradi visokih cen energije in globalnega viška kapacitet. Kemična industrija je med leti 2003 in 2023, torej v 20 letih, padla s tržnega deleža 27 na 14 procentov - gledamo seveda globalno. Gre za strogo regulacijo, visoke stroške plina in elektrike, konkurenca iz držav z nižjimi stroški, tu predvsem Kitajsko. In potem tudi druge energetsko intenzivne industrije, se soočajo s podobnimi težavami. Predsedstvo je dalo v razmislek tri, tri, tri prilagoditvene politike. Prva je pragmatičen pristop k zelenemu prehodu, kjer je potrebno upoštevati lokalne razmere, dostopne vire znanja in kapacitete in se izogibati pristopu za vse je vse enakšno pravilo. Potem je tehnološka nevtralnost, kar vključuje jedrsko, obnovljivo in fosilno zajemanje CO2, in da imajo te vrste energije enake možnosti. In seveda zmanjšanje stroškov, zmanjšanje vstopnih ovir in pospeševanje inovacij. Nove, je kar nekaj novih pobud, o katerih ste se že pogovarjali tukaj, nove pobude so vezane na jeklo, na avtomobilsko industrijo, na čipe in na nekatere druge strateške panoge. Še enkrat, tukaj ne bo sprejemanja, tukaj bo samo opravljena politična razprava.

Izjemno pomembna razprava, ker tu pa imamo v ozadju izjemno dosti operativnega dela že v tem trenutku, je pa razprava o zmanjšanju upravnih bremen, o tem smo se že pogovarjali. Cilj komisije je zmanjšanje upravno-administrativnih bremen za evropsko gospodarstvo za 25 odstotkov in za malo gospodarstvo za 35 odstotkov. Tega se lotevamo na način omnibusov. Cilj Evropske unije je, da imamo en omnibus na mesec. Omnibus pomeni pač zbirko direktiv, kjer se regulativa spreminja na način, da postane bolj učinkovita in da se zmanjšajo upravno administrativna bremena. Slovenija se je tukaj postavila na stališče, da enostavno isti ljudje, ki so povzročili zakompliciranost evropskega pravnega reda tudi na področju gospodarstva, je dobro, da sodelujejo, ne morejo pa voditi procesa, ki bi naj povzročal boljšo regulacijo z manj bremeni. Zato smo se v Sloveniji organizirali na specifičen način. Vsak ponedeljek deluje posebna ad hoc skupina na ministrstvu za gospodarstvo, jaz jo tudi vodim. Prisotno je vso gospodarstvo slovensko, ki je želelo, največje gospodarske zbornice, ki so projekt vzele zelo resno, izjemno se poglobijo v gradiva in predlagajo svoje rešitve. Prisotni so naše gospodarske atašejke iz Bruslja. Zakaj? Zato, da imajo informacije že v predhodnih fazah, torej, ko se še tipa, ko se še pogaja, ko še ni uradnih gradiv. Hkrati pa komisija že sprašuje, kaj države razmišljamo - to je dejansko tudi faza, ko lahko največ vplivamo. Tokrat imajo naši gospodarski atašeji informacije vnaprej in prisotni smo ministrstva in tudi kabinet predsednika vlade. Mi tam obravnavamo posamezne omnibuse, posamezne direktive, recimo zdaj v ponedeljek, ko smo bili skupaj, pa smo imeli dva sklopa. Prvi sklop je bil, komisija nam je dala na razpolago, da pogledamo 53 direktiv, katere od teh direktiv so posameznim državam v interesu, da se administrativna bremena zmanjšajo, s tem, da so nam dali tudi možnost, da tudi sami dopišemo katero od direktiv, mi bomo to razpravo nadaljevali naslednji ponedeljek, v bistvu, komisija bo od nas želela odgovor v roku meseca dni. Druga tema pa je bila v bistvu en zelo resen paket, to pa je točka tri, o kateri bom govoril in to je poglabljanje notranjega trga.

Kje smo trenutno z omnibusi. Omnibus ena, poznate taksonomija, je trajnost ena, trajnost dva. V sklopu tega omnibusa je bila na hitro sprejeta, to smo se pogovarjali zadnjič pri vas. Ta direktiva stop the clock, mi smo že v fazi, da pripravljamo zakon, ki bomo ga relativno hitro prinesli pred vas za to, da premaknemo roke za implementacijo za dve leti in v tem času bo, je cilj, da se znotraj teh direktiv naredi tip direktiv, ki so manj obremenjujoča, hkrati pa še vedno sledijo politikam. Izkušnja s prvim omnibusom je naslednja. Ja, se hitro napiše, tudi z državami relativno hitro uskladi, ko pa pride potem usklajevanja s parlamentom, pa vse se začne počasi. Zakaj je to pomembno? Zato, ker je cilj Evropske komisije, ki ga mi seveda pozdravljamo, da na en mesec pride en omnibus. Torej, da na zelo dosti področij posežemo, ampak če gremo potem, mi nimamo možnosti, da en omnibus pogajamo eno leto. Tako da v bistvu, res je, da delujemo dvakrat na teden, sedaj v Bruslju se ljudje zaprejo, pogajalci zaprejo, ne, Slovenija pa prosi, da smo v bistvu racionalni tudi časovno, ker imamo že ne samo omnibus ena, imamo omnibus dva, ki je finančni, imamo omnibus tri, to je kmetijski, imamo priprave na omnibus štiri in v bistvu mi to vse moramo relativno hitro pogajati. torej, o tem se bomo pogovarjali, tisto pa dovolite, da pa tukaj povem.

Jaz sem se ravno danes, mislim, ob dveh zjutraj vrnil iz Bruslja. Včeraj smo imeli tudi svet za, svet za zunanjo trgovino, pa razpravljali o enih drugih direktivah in sem kolege in tudi komisijo nekaj prosil. Zdaj, če imamo res cilj, pa jaz verjamem, pa verjamem tudi vsi tukaj, v kolikor se pogovarjamo, cilj, dajmo narediti boljšo regulativo in zmanjšati notranjem trgu medsebojne ovire. Mi to moramo upoštevati tudi pri novih osnutkih aktov. Vsak akt, ki pride pred naše pogajalce, mora odgovoriti na vprašanje, kako je urejeno drugod v konkurenčnih delih sveta, drugič, kaj akt prinese s stališča poglabljanja notranjega trga in tretje, kaj akt prinese s stališča boljše regulative.

Pri nobenem aktu več ne bi smeli pristati na to, da, v bistvu, regulativo v bistvu naredi še bolj neživljenjsko. To tudi zdaj mi kot ministrstvo zastopamo v medresorskih pogajanjih, ko so zakoni, ampak boste videli, kakor povsod v Evropi, tudi pri nas, radi bi imeli novo zbornico, nova pravila, nove omejitve. Je to je v resnici vse nasprotno, kakor je usmeritev manj boljša regulativa in enotna pravila v celi Evropi. Enotna pravila v celi Evropi pomenijo tudi to, da naš mizar bo brez težav delal mizarske posle v Avstriji in Italiji, ampak to tudi pomeni, da tudi Hrvaški bo delal v Sloveniji. Ampak okej, več bom o tem povedal kasneje.

Torej, v tem trenutku proces, ki ga tudi predsednica Evropske komisije ves čas javno zagovarja, je v bistvu proces, ki ga mi kot Slovenija maksimalno podpiramo, ves čas smo zraven, dajemo pobude, se pogovarjamo. Zanimivo je bilo, bili smo tudi informirani, ko vrh Evropske komisije se sestaja seveda z največjimi evropskimi gospodarskimi družbami, ker pač želi, da ostanejo v Evropi, da ne gredo drugam. In vrh Evropske komisije je pričakoval, da bo razprava o carinah, carinam podo…, ne carinam, o davkih, prispevkih in podobno in v resnici velike gospodarske družbe ne govorijo o tem. Pravijo, da to je kolikor toliko, ne, da to se da prilagoditi, pravijo, ampak ne more biti stanje, da nek postopek v nam konkurenčnih sistemih, ali je to Kitajska ali je to Amerika ali je to Indija, traja s stališča podjetja šest mesecev, v Evropi pa štiri leta. In to je tisto, kar je razlog, da nekatera podjetja tudi razmišljajo, da je potrebno svojo lokacijo zamenjati in to je verjetno tudi razlog, da imamo sedaj tako res maksimalno podporo vrha Evropske komisije, da gremo v boljšo regulativo.

Tretja točka, je enako pomembna, in to je točka, ki je v bistvu, to smo se že pogovarjali tudi tukaj, ne, da Draghijevo poročilo je ugotovilo, da zato, ker nismo v resnici implementirali notranjega trga na področju storitev, storitve predstavljajo, zdaj že po zadnjih podatkih, 75 odstotkov bruto domačega proizvoda notranjega trga. Ker ga nismo implementirali, imamo kot, kot Evropa škode na leto 10 procentov bruto domačega proizvoda. Lansko leto je bil bruto domači proizvod, seštevek evropskih, je bil čez 20 tisoč milijard, torej imamo škode več kot 2 tisoč milijard na leto, zato, ker vse te ovire na storitvah so bolj ali manj v Evropi ostale, med državami. Ovire, ki pa so ostale, imajo pa na nek način učinek, kot da bi imeli med državami carino. Torej, nič nismo naredili, ne? In zanimivo, naslednji teden nam bo predstavljeno, če rečem v šali, ampak tako govorijo, deset smrtnih grehov, ker nismo na ravni Evrope naredili svoje naloge in na teh desetih področjih bodo sedaj preko hitrih omnibusov se dogajale spremembe.

Če govorim, gospod predsednik, preveč, morate povedati. Okej. Kje recimo zdaj komisija vidi tako imenovanih deset smrtnih grehov ali deset, eni pa rečejo strašnih deset poglavij? To so naslednja poglavja, ki delajo evropskim storitvam zelo, zelo veliko breme. Prvo je fragmentirana pravila na področju embalaže, označevanja in odpadkov. Vsaka država ima po svoje. Države pa si moramo delati na enotnem trgu. Ni sprejemljivo. Drugo, priznavanje poklicnih kvalifikacij. Nekdo doseže neko kvalifikacijo v Sloveniji, mu sosednje države ne priznajo, nekdo doseže neko kvalifikacijo v Španiji, mu v Sloveniji ne priznamo. Delamo škodo državam in Evropski uniji kot celoti. Standardizacijo, še vedno imamo na področju storitev različne standarde.

Potem naslednje področje je otežena vzpostavitev poslovanja podjetij ter njihovo delovanje. Evropska unija, komisija, skuša na to odgovoriti s tako imenovanim 28 režimom. Nimamo še v bistvu informacij, kaj to je. Pogosto pa govorijo, tudi, ko sem se ta teden pogovarjal v Bruslju, da 28. režim bo neka oblika tega, kar si start upi v Evropi želijo, neka oblika vitke gospodarske družbe, pravilo pa povsem enotna za vse evropske države. Potem, ena od teh strašnih desetih je področje, zastarelo, proizvodnje zakonodaje in pomanjkanje skladnosti, medsebojne. Potem zopet rak rana, omejujoča in raznolika pravila za nacionalne storitve. Če povem poenostavljeno. Če gospod predsednik, pridobite kvalifikacijo, da ste športni trener v Sloveniji, kako ne morete za to kvalifikacijo biti športni trener v Nemčiji? Saj vsi razumete to, kaj govorim. Takoj bomo našli milijon razlogov, zakaj moramo biti v bistvu v vsaki državi različna. Ja, ampak to ni enotni trg. Z vsem tem omejujemo notranji trg.

To je, potem pa začasna napotitev delavcev v Evropi niti do digitalnega napotnice v tem trenutku še ne moremo priti. Tri države so še vedno proti. Potem teritorialne dobavne ovire. Dejansko imamo znotraj Evrope še vedno pomanjkljivo razumevanje, zakaj je enotni trg potreben in potem pa kot deseti razlog, pretirana kompleksna pravila.

Zakaj bo naslednji četrtek pomemben? Evropska komisija preko svojega, oni imajo eno skupino, v narekovajih, modrecev, bo prisotnim predstavila osnutek strategije. Jaz verjamem, da zaradi položaja, ki je, bo strategija relativno hitro sprejeta in tudi znotraj tega je vsaj cilj, da se začnejo preko omnibusov pravila hitro poenotiti. V tem trenutku je celo ocena komisarjev, da mi ne potrebujemo teh 10 procentov bruto domačega proizvoda. Če bi imeli totalno skupno pravilo za delovanje enotnega trga, če za dve odstotni točki naredimo izboljšanje, je to vrednost trenutnega evropskega proračuna in ocena je, da dve odstotni točki bi razrešili vse težave, ki bi nastale, če Evropa in Združene države Amerike ne bi dosegle sprejemljivega kompromisa glede izvajanja medsebojne trgovine v prihodnje. To je potem 3. točka.

Potem pa, opravljena bo razprava, ponovno, javno naročanje. Javno naročanje poznate, je pa tipična tema, kjer še kar naprej večina držav misli, da pa morajo biti po posameznih državah zaradi specifik držav različna pravila. Pa države na različne načine to v bistvu potem utemeljujejo. Po mnenju našega ministrstva enotni trg pomeni tudi enotna pravila za javno naročanje. Na to temo bo pa samo politična razprava.

Potem kar se pa tiče, v petek popoldan bosta še dve temi s področja vesolja, kjer pa v bistvu se bodo sprejemali sklepi, ki so že bili v preteklosti usklajeni. So pa sklepi, ki govorijo o tem, da v bistvu Evropa opazuje svojo Evropo, torej svojo zemljo, ne, za potrebe civilne zaščite, tudi za potrebe kriznega upravljanja. In potem kaj narediti, da bodo vesoljski, vesoljski podatki, v narekovajih vesoljski, torej iz vesoljskih tehnologij, povečali tudi gospodarsko in drugo odpornost Evropske unije. Še enkrat če se lahko vrnem nazaj, tudi Svet za konkurenčnost, vidite, je povzel: boljša regulacija, enotna pravila notranjega trga. Zakaj sedaj toliko o tem govorimo? Zato ker sedaj načelno vsi o tem govorijo, pri vsakem pravnem aktu pa kakor da se tega nismo dogovorili. In zato bo vsaj z naše strani, s strani ministrstva za gospodarstvo na to temo dosti govorjenja z upanjem, da to vsi, ki odločamo, to tudi ponotranjimo.

Hvala za nekaj več minutaže, gospod predsednik.