Ja. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite mi, da na začetku naredim nekoliko širši uvod v problematiko poplav in plazov.

Namreč razlivanje vodotokov in preoblikovanje zemeljskega površja je bil, je in bo del naravnih procesov, skratka teh procesov z ukrepi, ki jih lahko izvede človek, pač ne moremo preprečiti. Spreminja pa se intenzivnost teh procesov, ki se v času podnebnih sprememb še bolj stopnjuje. Potrebno se je zavedati tudi, da je 30 procentov površja v Sloveniji plazovitega, če pa pogledamo površin..., erozijsko površino, pa ta pokriva pravzaprav celo Slovenijo. Zdaj, s samo poselitvijo, kmetovanjem, gradnjo, infrastrukturo in drugimi prostorskimi ureditvami smo seveda posegli v vodni prostor in to mislim v najširšem pomenu besede, se pravi ne samo v vodotoke, tudi v toke podzemne vode. Zato si voda seveda pri vsakih večjih neurjih ta prostor jemlje nazaj, praviloma v obsegu in v površini, ki jo je nekdaj imela. Še en podatek mogoče: četrtina prebivalcev Slovenije živi na poplavnih območjih, v zadnjih desetih letih pa se približno na enem porečju iz včasih poplavnih travnikov spreminja v intenzivno kmetijstvo, se pravi več kot sto hektarov travniških površin. In to je situacija pravzaprav, s katero se srečujemo danes. Ne gre več za naravno okolje, seveda to okolje je prilagojeno našim potrebam in seveda vodotoki pa v vodotoke pa probamo na tak in drugačen način obvladovati. Zdaj, ob zavedanju, da sobivamo z vsemi temi naravnimi procesi, se tudi na ministrstvu zavedamo, da je treba iskati rešitve ne zgolj v sanaciji teh posledic neurij, ampak tudi v sistemskih pristopih, odpornejši gradnji in o ozaveščanju ljudi pravzaprav, kaj pomenijo posegi v takšna območja vodotokov ali pa v plazljiva območja.

Zdaj, z upoštevanjem nekako teh ugotovitev, teh izhodišč, ki so bila seveda zelo na grobo povzeta v uvodu, je v tem mesecu, se pravi 10. maja, začela veljati tako imenovana nova poplavna uredba, ki že uvaja pojem poplavne odpornosti, ki ga prej nismo poznali, ter zaostruje pogoje za prostorsko umeščanje objektov že v fazi priprave prostorskih aktov, skratka da na območjih, ki so poplavna območja, ne načrtujemo širitev naselij, medtem ko na obstoječih stavbnih površinah, ki pa so že v obstoječih prostorskih aktih obstoječe in je na njih možna gradnja, pa seveda bo ta dovoljena pod pogoji, da ta gradnja ne povečuje poplavne ogroženosti drugih objektov, hkrati pa bo seveda obstajala ta zahteva po odporni gradnji na poplave. Zdaj, v sklopu tega sistemskega pristopa, ki sem ga uvodoma omenila, k zagotavljanju poplavne varnosti na Ministrstvu za naravne vire in prostor seveda poteka vrsta enih aktivnosti, to je priprava podzakonskih aktov oziroma predpisov, navodil, priporočil, ozaveščanja ljudi. Zdaj, se pravi, smo pričeli s projektom Odpornost si ti, potem priprava poplavnih in erozijskih kart za področje cele Slovenije, priprava sistemsko povezanih ukrepov za vsa porečja, vzpostavljanje informacijskih sistemov za upravljanje vodotokov in za monitoringe plazov. Veljavna pa sta tudi dva načrta, in sicer v, za celotno Slovenijo določata način upravljanja voda in način zmanjševanja poplavne varnosti, ne samo zdaj za to območje ampak za območje cele Slovenije. Zavedamo se tudi, da več deset letnih zamud na področju urejanja vodotokov in sanacij plazov, kjer pravzaprav smo na njih nekako pozabili, a ne, ter razmeroma lahkega, prelahkotnega poseganja v poplavne, v poplavno območje in plazovito območje, v nekem kratkem času seveda teh zamud ni možno nadoknaditi. Vendar pa se na Ministrstvu za naravne vire in prostor zelo odgovorno lotevamo tudi teh nalog, se pravi, ki bi morale biti, pa niso bile izvedene in seveda pospešeno izvajamo vse aktivnosti tako v letu, se pravi lani takoj po poplavah, ko se je v bistvu ta problematika razgalila s poplavami 4. 8. v letu 2023, in enako potem tudi nadaljujemo z istim tempom tudi v letu 2025.

Zdaj v letu 2025 je izvedb..., za izvedbo vzdrževalnih del na vodotokih na območju celotne Slovenije, bom najprej generalno sliko povedala, potem bomo šli pa, potem pa še za območje, ki je danes predmet seje, je za območje, se pravi za vzdrževanje, redno vzdrževanje na vodotokih je letos predvideno 51,6 milijona evrov, za izvedbo sanacijskih del na vodotokih 110 milijonov evrov, za izvedbo investicijskih projektov na vodotokih 160 milijonov evrov in za izvedbo plazov, to pa je v letu 2025 in delno v letu 2026, dodatno 25 milijonov evrov. V integralnem proračunu je za odpravo škode naravnih, ki je nastala z naravnimi nesrečami, ki niso dogodek 4. 8. 2023, zagotovljenih letos 50,4 milijona evrov, preostanek za dokončno sanacijo pa bo zagotovljen v letu 2026 in 2027. V nadaljevanju bi se zdaj osredotočila pa na te aktivnosti, ki potekajo na idrijsko-cerkljanskem področju in Selški dolini. Na obravnavanem območju je bilo v letu 2023 dodanih do danes pet večjih neurij, zadnje, tako kot je bilo že omenjeno, 5. maja 2025. Predhodni programi in programi za odpravo posledic so sprejeti za tri neurja, za oktobrsko neurje v letu 2023 je sprejet samo predhodni program, program za ta dogodek pa je trenutno v končnem usklajevanju in bo na Vlado posredovan v kratkem. Za dogodek v tem mesecu pa, tako kot je bilo že rečeno, se bo začelo s popisom škode in ko je seveda ta škoda vnesena v Ajdo, takrat imamo mi podlago za pripravo predhodnega programa ali pa programa, tako da aktivnosti, se pravi, lahko začnemo s pripravo programa šele takrat. Iz naslova predhodnih programov so bile za štiri dogodke, se pravi, to je bilo obdobje med 12 julijem in šestim novembrom v letu 2023, je bilo občini Cerkno nakazanih skupaj 1,9 milijonov evrov predplačil, Občini Gorenja vas - Poljane 12,6 milijonov evrov predplačil, občini Idrija 1,8 milijonov evrov preplačil in občini Železniki 0,3 milijone predplačil. Seveda gre to za predplačila za sanacijo občinske infrastrukture in plazov, ki ogrožajo pač en stanovanjski ali pa manjšo skupino stanovanjskih objektov. S temi predplačili so občine lahko takoj pristopile k izvedbi najnujnejših sanacij in pripravi potrebne projektne in investicijske dokumentacije, ki pa je potem seveda pogoj za to, da s to sanacijo nadaljujejo iz rednega programa. Zdaj, sama, sam tempo sanacij, ko govorimo o občinski infrastrukturi in o plazovih manjšega obsega, bom tako poimenovala, je odvisen predvsem od aktivnosti nekih skupnih aktivnosti tako občin kot ministrstva. Namreč tukaj so občine tiste, ki pravzaprav morajo pripraviti dokumentacijo, javna naročila in potem seveda se lahko sklene pogodba in se ta sanacija lahko financira iz državnega proračuna. Na tem območju bi rekla, da gre, bi ocenila pravzaprav skupaj s sodelavci, da gre za zelo dobro sodelovanje z vsemi občinami in seveda, bom rekla, ki je včasih tudi na dnevni ravni. Poleg tega pa smo pristopili tudi k digitalizaciji vseh postopkov, to zdaj tudi že aktivno teče. Na ta način smo tudi optimizirali predpisane postopke na tisto res najnujnejše korake in kadrovsko okrepili tudi urad za, ki se ukvarja z odpravo posledic naravnih nesreč. Na ta način verjamem, da bomo izvajanje sanacijskih programov skratka omogočili, da bo to čim bolj optimalno in tudi v skladu z nekimi časovnicami, ki jih imajo občine. Bo pa verjetno tukaj še tudi kaj za izboljšati, tako da na to smo pa vedno pripravljeni in se bomo tudi odzvali.

Seveda pa poleg same občinske infrastrukture taka neurja veliko škode povzročijo tudi na vodotokih, zato se k sanaciji vodotokov pristopa na ta način, da že v času samega dogodka se izvajajo interventni ukrepi. Takoj po dogodku se začnejo izvajati izredni ukrepi, ki trajajo krajši čas in so namenjeni predvsem temu, da se nazaj vzpostavi pretočnost strug. In seveda potem, ko so programi potrjeni, se prične s sanacijskimi deli, sanacijskimi ukrepi, to je povrnitev vodotokov v prvotno funkcionalno stanje, seveda izboljšano z upoštevanjem podnebnih sprememb. Ti sanacijski programi pa praviloma trajajo potem pet let. Tudi na obravnavanem območju se je takoj pristopilo k izvedbi izrednih ukrepov in sanacijskih del na poškodovanih vodotokih. Se pravi, vrednost že izvedenih izrednih ukrepov na vodotokih na območju Idrijsko-Cerkljanske in Selške doline je od leta 2023 do danes znašala 7,6 milijona evrov. V letu 2024 se je že pričelo z izvedbo sanacijskih ukrepov v višini, izvedeni so bili v višini 3,2 milijona evrov. Letos je predvideno nadaljevanje sanacijskih del v višini 6,7 milijonov evrov. Preostanek v višini 16,7 milijonov evrov, ki je še potreben za sanacije vodotokov, pa je planiran v naslednjih letih do leta 2028. Če smo zdaj govorili bolj o sanaciji, bi zdaj predstavila na kratko še, se pravi, tiste, tiste posege v vodotoke in ukrepe na vodotokih, ki pa pripomorejo k povečanju poplavne odpornosti, se pravi k preprečevanju poplav. Poleg same sanacije se na vodotokih vsako leto seveda izvajajo tudi vzdrževalna dela. Na obravnavanem območju so se v letu 2024 izvedla vzdrževalna dela v višini 0,6 milijona evrov, v letošnjem letu pa je za vzdrževanje predvideno 1,2 milijona evrov. Skratka tudi ta znesek za vzdrževanje raste in če ga primerjamo na primer z desetimi leti nazaj, je bil nekoliko višji znesek namenjen za celo Slovenijo - samo toliko za predstavo, no.

Na koncu pa bi seveda omenila še investicijske projekte, to so pa tisti večji projekti, ki pa zahtevajo odkupe zemljišč in pridobivanje dovoljenj, pripravo projektne dokumentacije. Trenutno tečejo naslednji projekti: ureditev na Cerknici v občino Cerkno v ocenjeni višini 1,3 milijone evrov, ureditve na Idrijci, Nikovi in na pritokih v občini Idrija v višini 7,1 milijona evrov, protipoplavna ureditev porečja Selške Sore v občini Železniki v vrednosti 17,6 milijona evrov in protipoplavna ureditev porečja Selške Sore v skupni višini 34 milijonov evrov. Zdaj, skupna vrednost teh investicijskih projektov znaša 60 milijonov evrov in vsi projekti se financirajo iz evropskih sredstev. Projekti so tudi v različni fazi investicijskega procesa, eni so delno izvedeni, eni so v izvajanju, nekje se pripravlja projektna dokumentacija, odkupuje zemljišča, pridobiva dovoljenja.

Mogoče toliko za oris v začetku o stanju na tem območju. Zdaj pa, če bodo seveda kakšna vprašanja, bomo pa z veseljem tudi odgovorili ali pa pojasnili. Hvala.