Predsedujoči, hvala za besedo.

Zdaj uvodoma bi se rad zahvalil vsem, ki ste se odzvali na sklic te seje. Prav tako bi se rad zahvalil predstavnikom lokalne skupnosti oziroma županom, podžupanom, ki so prišli danes. Mislim, da je, da bo danes govora o materiji, glede katere se bo lahko, se bo lahko celotna, bom rekel, dvorana ne glede na naša politična prepričanja poenotila, kajti govorimo o tistem najbolj pomembnem, govorimo o zaščiti domov, zaščiti življenj. In mislim, da bomo lahko danes prišli do zaključkov, ki jih bomo potem lahko tudi nekako implicirali v bodoče. Zdaj v samem, bom rekel, sklicu seje oziroma predlogu sklica. Ste lahko prebrali, da gre za nek, bom rekel, kar zapleteno zadevo. Po letu 2023 je 5. 5. tega meseca, se pravi leta 2025, Cerkljansko pa tudi del Selške doline, tudi idrijski del ponovno prizadelo močno neurje oziroma padavine, ki so seveda za seboj pustile posledice v obliki naravnih ujm, naravnih nesreč. Škodo, o škodi mislim, da bodo lahko več povedali kasneje predstavniki lokalne skupnosti, sam pa bi se v uvodnem, bom rekel, v nagovoru kot predlagatelj skoncentriral predvsem na to, kaj bi bilo dobro, da kot odbor tudi predlagamo potem Vladi oziroma predstavnikom institucijam, da, bom rekel, v nadaljnje postopa, da takih dogodkov, ki so bili prej bolj redko, sedaj pa, kot vidimo, se pojavljajo že skorajda ne na letni ravni, v prihodnje ne bo več. Se pravi, kot sem omenil, 5. maja je letošnjega leta so padavine ponovno prizadele določeno območje Slovenije. Govorimo o območju, ki je z vidika neke infrastrukturne dostopnosti zelo oddaljeno od centrov, se pravi, zraven ni ne železnice ne avtocestnih povezav, tudi ceste, ki so v trenutnem, ki so trenutno, so v velikih primerih zelo poškodovane in to neurje je pokazalo, kje je ta infrastruktura najbolj kritična. Se pravi, v času, bom rekel, teh dogodkov smo lahko videli, da so bile zaprte številne državne ceste, se pravi, Cerkno - Dolenji Novaki pa Cerkno-Kladje. Sprožilo se je več plazov, trenutno mislim, da je aktivnih 18 plazov. Tudi poškodovane so bile, tudi poškodovane so bile številne lokalne ceste, nekatere izmed njih do te točke, da danes pač niso prevozne in je potrebna za uporabo drugih poti, kar seveda lokalnemu prebivalstvu, bom rekel, onemogoča normalno postopanje v vsakdanjem življenju. Kritična seveda pa je najbolj tukaj cesta Križ-Jesenica, se pravi, govorimo o občini Cerkno.

Naslednja stvar, ki bi jo rad izpostavil še enkrat, mislim, da vsi tisti, ki smo to spremljali, bom rekel z, bom rekel, kar na terenu oziroma s prve perspektive, lahko rečemo, da je škoda velika. Ocene so bile delno že podane, nekaj seveda se bo pokazalo še skozi čas. Bi pa rad izpostavil to, ne, poglejte. Glavna posledica oziroma glavni vzrok, da je prišlo do teh posledic, se je ponovno izkazalo, da predstavlja neurejenost hudournikov oziroma vodotokov. To je najbolj pereč problem, ki je bil tudi problem v letu 2023, to je bil problem tudi danes. Mislim, da je v času poplav leta 2023 tako, tako bom rekel. vse pristojne inštitucije od ministrstva do direkcije za vode pa potem tudi ljudi, ki izvajajo te, bom rekel, zadolžitve oziroma programe, ki so znotraj teh pristojnosti, da se je takrat naredilo veliko, da se je naredilo dobro, vendar imamo občutek, da ta del, bom rekel Idrijsko-Cerkljanska pa naprej tudi Selška dolina, ki recimo ima mogoče malo bolj prednost, daje v ujmah pred slabimi 20, 10 leti bila dosti boljše protipoplavno sanirana oziroma zaščitena, ampak ta del Idrijsko-Cerkljanske pa seveda predstavlja zelo kritično točko in ponovno je bilo tukaj kot leta 2023 na udaru v Cerkno. Spomnil bi rad na besede, bom rekel, državnega sekretarja v kabinetu predsednika gospoda Šefica, ki je seveda takrat dejal, da so vodotoki, ureditev vodotokov po naravni ujmi leta 2023 prioriteta. Moram poudariti, da na direkciji za, direkciji za vode seveda imamo kar nekaj projektov, ki naslavljajo situacijo na Idrijsko-Cerkljanskem. Kar pa si, bom rekel, prebivalstvo, ki živi tam, tako, pa tudi predstavniki, ali govorimo lahko o lokalnem nivoju politike in tudi v državnem, na državnem nivoju politike, kar pa si želimo, je pa to, da bi bili ti projekti, bom rekel, hitreje realizirani. Kajti sedaj bom dal čisto en ekspliciten primer. Potok Črna v Dolenjih Novakih. Verjetno, se zavedam, da veliko pač od vas zbranih, ne, ne veste točno, kje se to nahaja, ampak gre za potok, ki v bistvu pri vsakem dnevnem, bom rekel, pregledu na sončen, lep dan izgleda čisto nedolžno. Ko pa pride do hudega neurja, ko pride pa do hudega neurja, pa se ta potok nekako prelevi v hud hudournik, ki za sabo v bistvu vzame vse, kar mu pride na poti, se pravi, govorimo od skalovja do raznih ostalih stvari, ki jih pač najdemo v naravi. Se pravi, gre za zelo pereč problem, kajti govorimo o zelo hribovitem območju, na tem območju voda, se pravi, ob večjih padavinah dobi zelo veliko hitrost. In kot veste, so te doline zelo ozke - ni razlivnega območja, ki bi omogočil to, da voda pride v dolino in se potem lepo nekako razlije. Ko pride ta voda v dolino, še vedno drži hitrost, udari, bom rekel, v hiše, v cestno infrastrukturo, v drugo kritično infrastrukturo. In seveda tukaj mislim, da moramo postopati tako, da problem začnemo reševati tam, kjer je v bistvu, kjer se začne, se pravi, to je v hudournikih, v potokih, ki so, bom rekel, na višje ležečih pozicijah in seveda so, bom rekel, je urejenost le-teh, pravilna ureditev strug in tako dalje najbolj pomembna za to, da se dogodki iz leta 2023 in dogodki iz 5. maja letos ne bodo več ponavljali. Se pravi, še enkrat, govorimo o hribovitem območju. Kajti to, bom rekel, je tudi neka velika specifika, da pride do teh posledic.

Kaj predlagamo? V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo danes pripravljeni poslušati tudi druge predloge, pripravljeni tudi sprejeti. Mislim, da tukaj mora priti do nekega večjega konsenza, vendar kaj predlagamo v aktualni situaciji, je to. V prvem sklepu, kot lahko vidite, je, da Vlada Republike Slovenije ter seveda tudi pristojno ministrstvo pripravi strateški načrt izgradnje protipoplavne zaščite v občini Cerkno. Mislim, da je to nekaj, kar bo na dolgi rok obvezujoče za, bom rekel, izvršilno vejo oblasti, da se preprečijo take, taki dogodki, take, bom rekel, situacije kot smo jih imeli ponovno letos. Naslednja stvar, ki jo pozivamo, je seveda v skladu s, ko pride do možnosti le-tega, aktivacija določil 11.a člena zakona, ki naslavlja odpravo posledic naravnih nesreč. Zavedamo se, da so tukaj potrebni določeni predprogrami oziroma programi, ki jih pač ministrstvo mora pripraviti, pa vendarle gre za poziv, da se te stvari čim hitreje pripravijo in da lahko občini glede na to, da bo po vsej verjetnosti, oziroma vsem občinam, govorimo tudi o Občini Železniki, pa tudi Občini Idrija, da se vsem občinam omogoči predplačilo v višini 40 odstotkov vseh, pač celotnega zneska, kajti mislim, da je to določilo leta 2023 zelo uspešno pomagalo lokalnim skupnostim, ki so pač takrat utrpele posledice naravnih ujm. In seveda še nekako kot 3. točko pa govorimo o nekako akcijskem načrtu za protipoplavno ureditev obeh, obeh regij ter dokumentacijo, v katerem se bo nekako jasno opredeljevalo časovnice protipoplavnih ureditev vodotokov na celotnem območju pač z navedbami tudi virov financiranja in zneski. Tako bomo lahko lokalnim skupnostim, predvsem pa ljudem kot, bom rekel, mi kot zakonodajna veja oblasti, predvsem pa Vlada kot izvršilna veja oblasti lahko omogočili to, da bodo imeli odgovore na to, kako bo država postopala pri tem, da se prepreči ponovno najhujše.

Toliko uvodoma z moje strani, seveda pa se bom kot predlagatelj še kasneje vključeval v debato. Hvala lepa.