Dober dan, predsedujoča in vsi poslanci, hvala za povabilo in za to temo lep pozdrav tudi predstavnikom Vlade!

Mislim, da ta tema je osnova našega bivanja dejansko v krajih naše poseljenosti. Matična domovina je od vselej podpirala gospodarsko osnovo in če smo Slovenci v Italiji obstali na naši zemlji, je prav zaradi izdatne pomoči, ki jo je matična domovina v vseh desetletjih nudila naši avtohtoni slovenski skupnosti. Mislim, da tako mora še ostati in je to porok, da sploh živimo na tej naši zemlji v nekih razmerah in številčno pomembni. tako kot, kot smo vsa ta desetletja tudi bili.

Najprej bi rada omenila, da zelo, sem sledila izvajanju državne sekretarke Vesne Humar. Mislim, da program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske skupnosti v sosednjih državah. To je smer, ki bi jo bilo potrebno čim prej operativno izraziti, kajti za to smo se, sva se krovni organizaciji veliko prizadevali v vseh teh letih. Mislim, da bi tu bila priložnost za mnogotera zagonska sredstva, predvsem za mlade.

Mi beležimo velik beg možganov po letu 2008, ko je nastala velika gospodarska kriza, je v bistvu vsa inteligenca, mladi, mladi, ki so se izobraževali v Sloveniji, v Italiji in tudi drugod po svetu, dobila pot pod noge in nam je v bistvu zmanjkala generacija rojenih v drugi polovici 80 in v prvi polovici 90 let, kar se v naših šolah zelo pozna. Zato je zdaj skrajni čas, da se pomaga našim podjetjem, da se pomaga gospodarski osnovi, kajti imamo možnost na področju digitalizacije trajnostnega turizma. Področja kulture, kulturne industrije, zeleni prehodi. Mislim, da imamo tudi strukture. Tukaj omenjam Slovensko gospodarsko združenje, imamo tudi predstavnika tukaj, verjetno se bo tudi oglasil, kmečko zvezo. To so strukture, ki ponujajo znanje in imajo vso tehnično pripravo za povezovanje gospodarstva v čezmejnem smislu. Zato tudi pozdravljam delovanje zamejske gospodarske koordinacije, ki jo je gospod Feliks Weiser prej zelo dobro predstavil. Mislim, da je ta sinergija zelo pomembna podpora čezmejnim projektom in upam, da bo nudila tudi dostop do slovenskih trgov in institucij, da se bo razširila tudi v obliki izobraževanja, izmenjava znanj in povezovanja podjetnikov tudi s Slovensko trgovinsko zbornico. In da bo skratka nudila prav konkretno pomoč naši gospodarski infrastrukturi.

Že, ker je bilo govora tudi o evropskih projektih, moram povedati, da smo Slovenci v Italiji dokaj angažirani na tem področju, bodisi v preteklosti kot tudi sedaj v povezavi tudi z Italijansko unijo, imamo pa težave, kot je povedala tudi državna sekretarka. Trenutno imamo pokonci strateške oziroma kapitalizacijski projekt Premis plus, imamo nekaj na skladu malih projektov v okviru EZTS-ja EPK in imamo tudi ravno prav, pravkar odobren standardni projekt REACTIV. Težava je pri anticipaciji, ne. Mi, tako, smo dokaj dobri pri pridobivanju sredstev, ampak potem pri upravljanju nastane težava, kajti pri anticipaciji moramo posegati po posojilih, posojila so zelo draga. Tako da, ko zaključimo projekt, v bistvu nam ostane bogastvo, ki ga proizvaja projekt, torej v znanju, v delovanju, tudi pri pridobivanju novih kadrov, veliko novih profilov smo pridobili tudi skozi desetletja v naše organizirano telo, ampak dejansko iz finančnega vidika nastaja vsak…, z vsakim novim projektom dejansko primanjkljaj, kajti projekti so dokaj zajetni in to se pravi, da anticipacije so tudi primerno visoke in posojila stanejo. Tako, da ti primanjkljaji potem dejansko božajo finančno osnovo naših organizacij.

Omenila bi tudi zelo pomemben inštrument, ki pomaga obmejnim območjem, da se gospodarsko razvijajo, to je, to so evropska teritorialna, evropska združenja za teritorialno sodelovanje. Jaz bi res priporočala Sloveniji, glede na to, da je tako organizirana in tehnološko in tudi, kako bi rekla, na splošno razvita država, da bi nam pomagala, da pride do realizacije, da stopimo v fazo operativizacije vseh namer in projektov. V mislih imam povezovanje Benečije s Posočjem, Kanalske doline s Kranjsko Goro, pa tudi z Avstrijo. Tam je možna tudi en tak, tak ambiciozen projekt EZTS-ja na meji in tudi na Tržaškem, evropsko teritorialno združenje Kras. Tu je ogromno dela, ker teritorij je obsežen, zelo raznolik, tudi politično zelo, zelo kompleksen, ampak mislim, da glede na goriški ETZS in na zgodbo o uspehu, gre zelo, zelo trdno zasledovati te cilje. To je res priporočilo, ki ga izražam iz srca. iIn pri tem bi omenila strategijo razvoja turizma za območje Benečije in Rezije. To je ambiciozni projekt, ki ga je začel Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji, ki se dobro razvija in mislim, da bodo prvi sadovi tudi kmalu, kmalu vidni. Tukaj je zelo pomembno bilo sodelovanje s turistično razvojno agencijo iz Posočja, tukaj je bila tudi Slovenija zraven in se ji zahvaljujem. Ta projekt rabi podporo, razvoj in kako bi rekla, veliko, veliko pozornost s strani matične domovine.

To je zaenkrat vse, hvala.