Dober dan, gospa predsednica.

Gospodje in gospe poslanci, kolegi, gospa državna sekretarka in ekipa iz urada, Feliks, katerega besede podpišem, ki jih je, najprej moja zahvala vsem vam, da ste organizirali to srečanje, zahvala uradu za vse sodelovanje.

Moje poročilo je bilo, mislim, poslano vsem, ga ne bom prebral. Še posebej, jaz bi rekel manj, kaj smo naredili, kaj smo imeli, jaz predvsem, ker moja zgodovina danes te dni praznujem ali pa ne praznujem 65-letnico odhoda iz Slovenije v Brazilijo oziroma v svet. In ne vem, koliko je to tragično, koliko je to veselo, koliko je to žalostno, ampak kakorkoli. V teh 65 letih tujine, se jaz nikoli nisem osebno, niti jaz, niti moja družina, oddaljili iz Slovenije. Zato je pa moja, moj pogled bolj v bodočnost.

Ampak mimogrede, kje pa smo se ustavili? Ustavili smo se pri tem, v tem gospodarskem sodelovanju. Danes je slovenska globalna poslovna povezava, je preko 30 poslovnih organizacij, ki združuje okoli 3 tisoč 500 slovenskih podjetnikov v tujini. Vključno iz manjšinske, iz tega, iz teh štirih držav manjšine, katerega potencial slovensko gospodarstvo enostavno ne uporablja dovolj in to je predvsem kulturni problem. Ali je to še iz časov bivše Jugoslavije, ko je bilo prepovedano sodelovati z nami, ne, mi smo, imeli smo klasične primere, jaz sem delal tudi v Ljubljanski banki, ko smo bili, ko smo imeli prepoved sodelovanja s Slovenci po svetu, ne, ampak tega časa ni več, danes imamo nove generacije. Danes imamo nov svet, nove izzive, tehnološke izzive, kot je Feliks lepo povedal, tudi in generacijske izzive.

Na eni strani, moramo reči, da smo se veliko v teh štirih letih, odkar je bila ustanovljena slovenska globalna poslovna povezava, je število poslovnih organizacij naraslo, organizacij s pomočjo tako komisije in predvsem urada se je povečalo teh organizacij. In tu moramo priznati, da je bilo to zelo pomembno, ta pomoč, pri tem, da imamo več organizacij po celem svetu. Med temi smo naredili pomembne korake, ki lahko rečem, da slovensko gospodarstvo izven meja je ne samo zdravo, ne samo finančno zdravo, ne samo socialno odgovorno do svojih uslužbencev in v svojem delovnem okolju oziroma v državah, ki deluje, ampak tudi konkurenčno. Mi smo lahko, vi ste lahko tukaj doma, tako kot smo mi na vas ponosni, ste tudi lahko včasih ponosni na naša podjetja, na naše podjetnice in na naše podjetnike po svetu. Ni slovenskega podjetja v svetu, ki je bil chapter 11. Boris, kako se reče, chapter 11 po slovensko? Bankrot. Ki je bankrotiralo v zadnjem letu. Ni enega slovenskega podjetja, ki ne bi napredoval, tudi v težkih poslovnih, političnih in gospodarskih razmerah v tem svetu. In ta potencial, ki ga moramo bolj izkoristiti, zakaj ga ne izkoristimo več? Prvič, ne zato, ker urad ne dela to, urad to dobro dela. Ja, kaj pa ostala ministrstva? Recimo Ministrstvo za zunanje zadeve, s katerim smo naredili zemljevid slovenske prisotnosti v najprej v Braziliji, zdaj v Argentini, zdaj delamo to tudi v Kanadi pomaga. Kaj pa Ministrstvo za gospodarstvo, kaj pa Ministrstvo za visoko šolstvo, ki je bilo omenjeno, ki je nova generacija, ki prihaja? Mislim, ta povezava v Sloveniji manjka. Manjka pa predvsem v poslovnih, gospodarskih organizacijah. Manjka predvsem v gospodarski zbornici, v Obrtni zbornici malo manj manjka v slovenskem biznis skladu, ki se bolj ukvarja z domačo politiko kot pa z nami po svetu, z vlado in tako naprej, kako bo to delalo, ampak to ni naš problem. Mislim, manjka v slovenski kulturi, poslovni kulturi to, da nas daste na zemljevid. Jaz tri leta na kolenih, prosim, oprostite, z vsem mojim znanjem, z vsem mojim poslovnim kapitalom na kolenih prosim Ministrstvo za gospodarstvo, da nas vključi v Maribor, da se lahko predstavimo na tem, na tej konferenci za internacionalizacijo. Še odgovora ne dobimo, še odgovora ne dobimo, da se predstavimo. Tri leta, zdaj bodo spet imeli maja oziroma junija bo spet enako. Druga zadeva, ker nas čevelj žuli in zelo žuli, je Spirit. Do pred dvema dnevoma Spirit, ki vključuje slovenske poslovne klube in ki je / nerazumljivo/ še ni dal odgovora na razpis, ki ga je dal na začetku leta. In gospod doktor Saša tukaj točno ve pa vsi ostali. Ki so predstavniki zdaj mora pa v štirih mesecih, petih mesecih imeti, narediti kar za celo leto za narediti. Niti odgovora ni. Oni živijo, ne v 20. stoletju. Medtem ko urad ima vse organizirano, dobimo v urah odgovore na splošno. Digitalno sodeluje Spirit, ki pa je tisti, ki bi moral biti pravzaprav ladja, ki vodi slovensko gospodarstvo v svet, za katero gremo, pa živi v 19. ali pa 18. stoletju. In to spet ponavljamo. Pa če pa kaj reče, se pa zameriš, pa te še na vrata ne pustijo. To je moj čisto osebni primer. Mislim, te stvari je treba enkrat v Sloveniji rešiti. Če se pa v Sloveniji misli, da bo samo urad odgovoren za nas po svetu, da je urad odgovoren, pa vsa teža gre na urad, je to velika napaka. Slovenska družba, poslovna družba, gospodarska družba nas mora sprejeti, da bomo vsi to sodelovali in delali. Mislim, da je tukaj en potencial, ki ga Slovenija na žalost ne izkorišča dovolj, potencial znanja, potencial poslovnih povezav, potencial, ki je danes tudi v Sloveniji, ko se mora reorientirati na nova trga ali pa predvsem tudi na trgih, kjer je še več prodajati, pa še boljše prodajati, pa med tehnološke povezave je lahko en potencial, s katerim se lahko da. Slovenec Slovencu ni volk, Slovenec Slovencu je partner. Naše geslo je Posluj s Slovenci in Slovenkami in zmaguj. In mi se bomo še naprej borili za to. Mi bomo zdajle 20. junija imeli veliko srečanje v Novi Gorici, delamo za Slovenski svetovni kongres, ki tudi dela, ki je naš partner. Pravzaprav to, to bi jaz tudi rekel, da te pet slovenskih organizacij, razen Slovenskega kongresa, ne bi tudi lahko se malo več ukvarjale to Slovenska izseljenska matica, Slovenci po svetu, pa ne vem, koliko je še Rafaelova družba in tako naprej, bi se tudi lahko malo več pogovarjali, pa malo več delale na področju gospodarskega pa poslovnega sodelovanja. Ne samo, da se ukvarja s kulturo, gospa državna sekretarka je lepo povedala, da če bomo imeli gospodarstvo, slovensko gospodarstvo v svetu močno, imamo tudi močne kulturne povezave, to ste vi sama videla, gospa predsednica, v Argentini, v Braziliji kako se te skupnosti lahko avto financirajo, kako to lahko več sodeluje. In v Novi Gorici bomo imeli 20. pomembno srečanje iz Slovenije eden global miting biznis miting, ki ga podpira predvsem urad - mislim tudi - in gremo v novo fazo sodelovanja teh slovenskih poslovnih organizacij po svetu, ki jo vodimo skupaj z uradom, ki mislim, da je zelo pomembno. V primeru uspešnega sodelovanja, koordinacije, ki jo je gospod Feliks predstavil. Tako da, so novi časi, nove generacije in novi izzivi. Ampak to je čas, ko je treba še zmeraj vztrajati, da se bolj spoznamo, da si zaupamo. To nezaupanje je nekaj neverjetnega. Vsak trka na vrata vsakega tujca, pa ga bolj spoštuje, kot pa drugega Slovenca. In to je premik, generacijski premik četrte, pete generacije, kot pravijo Japonci / nerazumljivo/, mi smo pa / nerazumljivo/ Slovenci, da to premaknemo. Mislim, da se je veliko naredilo od lanskega leta, če gledam, ko smo imeli to sodelovanje, da se je veliko spremenilo. Mi imamo zdaj vrsto novih organizacij na Dunaju. Gospod Felik se je zdaj tudi ena novi Slovenski poslovni forum, v Ameriki imamo spet eno društvo. Na drugi strani pa prideš tu na Spirit pa pravijo, nehajte nam organizirati več poslovnih organizacij, slovenskih poslovnih organizacij, ker imamo samo 450000 dolarjev na leto, pa če bodo imeli 25, jih ne moremo razdeliti. Pa čujte, to je norost. Ali vi mislite, da mi hodimo za vas, za denar? Mi smo prišli v tujino brez vsega, pa smo preživeli. Mi hodimo tukaj za to, da bomo imeli sodelovanje. 450000 evrov na leto za slovenske poslovne klube v Spiritu je peanuts denar in ga leta in leta ne morejo povečati, potem nas pa prosi, da bomo manj delali, namesto da bi rekli, bodimo veseli, da bomo več delali, pa se bomo razširili. Tako da, jaz bi rekel, da te stvari je treba včasih si povedati bobu bob.

Jaz bom pa še zdaj za konec povedal na zavodu, zakaj sem šel v Brazilijo. 59. leta, noben od vas, sama mladina, tukaj sem bil jaz v občinskem komiteju mladine v Celju in so me poslali v celjsko Cinkarno za predstavnika na partijski sestanek. Ne vem, če se še kdo spomni iz teh časov, da so bili zmeraj to, In so tam šimfali na veliko, Jaz sem Štajerc, pa ne znam tako književne slovenščine, šimfali na veliko kako je tista Cinkarna za nič. Jaz sem bil pa 15 let star pa sem rekel, veste kaj, Cinkarne za nič. Kdo vodi Cinkarno? Partija. Če je Cinkarna za nič, je partija za nič. Je partijska celica, za nič pol pa najprej zrihtajte partijsko celico, pol boste pa zrihtali Cinkarno. No, in potem je mama rekla, tega je dosti, boljše da gremo ven iz Brazilije, ki s takimi izjavami nimaš nobene bodočnosti v Sloveniji pa v Jugoslaviji. Najlepša hvala.