Spoštovana predsednica, hvala za besedo, cenjene poslanke in poslanci, kolegice in kolegi iz drugih ministrstev, cenjeni gostje in udeleženci, torej vabljeni na to sejo komisije, tisti, ki ste tu z nami in tisti, ki nas spremljate preko video povezave, prav lep pozdrav.

Zelo na kratko bi predstavila dejavnosti Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na področju spodbujanja gospodarskega razvoja in gospodarskega sodelovanja, dejavnosti seveda, ki so tesno povezane z dejavnostmi drugih ministrstev in drugih resorjev, predvsem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter drugih. Ko se pogovarjamo o gospodarstvu zunaj meja Republike Slovenije, sta pomembna dva temeljna vidika, eden je razvoj, napredek, oblikovanje in rast slovenskih podjetij in slovenske gospodarske in podjetniške pobude zunaj meja.

Drugi vidik pa je sodelovanje z gospodarstveniki in gospodarstveniki, gospodarskimi subjekti v drugih državah. Morda je prvi vidik nekoliko bolj pomemben za območja poselitve avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, drugi vidik pa za izseljenske skupnosti. Ampak sta oba relevantna za obe področji.

Ko si skušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj bi Republika Slovenija vlagala energijo, pozornost in konec koncev tudi proračunska sredstva v razvoj slovenskega gospodarstva v tujini in v sodelovanje z gospodarskimi subjekti, mislim, da lahko zelo konkretno opredelimo cilje in pozitivne učinke tovrstne dejavnosti. Če začnemo pri razvoju slovenskih gospodarskih subjektov in podjetništva, je prav gotovo prvi pozitivni učinek ta, da so številna območja poselitve avtohtone skupnosti v sosednjih državah ruralna, gorska, infrastrukturno izjemno zahtevna in se zaradi tega soočajo z velikimi demografskimi in razvojnimi izzivi. Vsako vlaganje, ki omogoča razvoj in rast podjetij in torej tudi vzpostavitev novih delovnih mest, bistveno vpliva na kakovost življenja ter na moč in bi rekla, socialno živahnost naših skupnosti na teh območjih.

Drugi pomemben vidik je krepitev vidne dvojezičnosti in nasploh v bistvu krepitev občutka pripadnosti, občutka identitete. Vemo, da gospodarstveniki za prisotnost jezika v prostoru lahko veliko naredijo, predvsem mikro, majhna in srednja podjetja. Že samo to, da v nekem dvojezičnem prostoru imamo denimo jedilne liste v dveh jezikih, že samo to, da ne vem, kot recimo na osmici gospoda Fabca svoje goste nagovarja s tem, da jih uči slovenskih fraz in jih nauči, kako lahko naročijo hrano ali vino v slovenskem jeziku, bistveno pripomore k temu, da se prostor čuti in živi kot dvojezičen. Iz izkušenj, predvsem programa spodbujanja gospodarske osnove v Porabju, pa vemo tudi, da vsakršna pomoč s strani Republike Slovenije krepi občutek pripadnosti slovenskih gospodarstvenikov. Tako imamo v Porabju prav v zadnjem času je zaradi tega gospodarskega programa nastal en tak lep, velik, viden napis na zidu enega od podjetnikov, na katerem piše: Hvala, Slovenija. To so take drobne stvari, ki pa mislim, da za skupnost zelo veliko pomenijo.

Tretji vidik, ki pa tudi ni zanemarljiv, je, da močno gospodarstvo, predvsem v zamejskih skupnostih pomeni tudi možnost, da ti gospodarstveniki kot donatorji, kot sponzorji, podpirajo druge dejavnosti na področju kulture, športa, sociale in tako naprej. In so tudi v veliko pomoč našim društvom, ki delujejo v teh skupnostih. Na področju sodelovanja, se mi zdi, gospodarskega sodelovanja s subjekti zunaj meja. Se mi zdita pomembna dva vidika. Prvi je vzpostavljanje priložnosti za neposredne gospodarske vezi. Pravim, vzpostavljanje priložnosti, mislim, da se vsi zavedamo tega, da gospodarstveniki zelo radi sodelujejo, da je njihova mentaliteta čezmejna že a priori, in da je v bistvu tu naloga države predvsem, da odpira neke fizične in vsakršne prostore za to, da se tisti, ki lahko, vzpostavijo in potem tudi nadgrajujejo.

Drugi vidik pa je neko sporočilo države gospodarstvu, gospodarstvenikom, ki bodisi kot lastniki, bodisi kot upravljavci, menedžerji podjetij delujejo po svetu, da jih čutimo blizu, da jih čutimo za svoje in da jih nekako povezujemo v ta skupni slovenski gospodarski prostor. Ne nazadnje, če pogledamo samo na zadnje, en tak primer, prejemnik tehničnega oskarja in nasploh prve nagrade Ameriške filmske akademije za Slovenijo gospod Jernej Barbič, ki je, mimogrede, svojemu podjetju dal ime Živa, je v bistvu, ko se je zahvalil za to prestižno nagrado, govoril v Slovenskem jeziku. In to je samo eden od številnih izrazov naših gospodarstvenikov po svetu, s katerim sporočajo matični domovini, da se še vedno z njo čutijo povezani in edino prav je, da tudi Republika Slovenija s svojimi dejanji in dejavnostmi sporoča, da čuti enako.

Če gremo na kratko skozi številne dejavnosti urada v sodelovanju z drugimi resorji v preteklih treh letih. Prva točka gotovo slovenska globalna poslovna mreža, tako imenovani SGBN. V bistvu, to je, bi rekla, ena taka, en tak pionirski projekt, ki je to, kar se nam zdi danes mogoče samoumevno promoviral in zagovarjal tudi v minulih desetletjih, ko je bilo mogoče gospodarstvo, ko smo se pogovarjali o odnosih s Slovenci zunaj meja, nekoliko podcenjeno oziroma bi rekla, nizko na lestvici v primerjavi s kulturo, izobraževanjem ali kakšnim drugim področjem. Tu je res, gospod / nerazumljivo/, opravil pionirsko delo, enako gospod doktor Pleskovič, ki je danes tukaj z nami v okviru Svetovnega slovenskega kongresa. In v bistvu je treba na teh temeljih graditi. Urad seveda financira slovensko globalno poslovno mrežo in jo bo še naprej. Ampak mogoče se tu res čuti neka potreba po tem, da se različna prizadevanja različnih dejavnosti, ki so nekoliko razpršene, povežejo in sistemizirajo. Temu bo namenjen tudi velik del razprave Poslovne konference Slovencev iz zamejstva in sveta, prve organizirane na tovrsten način, čeprav smo imeli že številne vrhunske dogodke v minulih letih na to temo, na kateri se bo v bistvu ta globalna poslovna mreža okrepila. Poslovna konferenca bo 18. in 19. junija v Novi Gorici v okviru prireditve Dobrodošli doma in upam, da se vidimo, da se vidimo tam.

Zelo pomembna, zelo pomembno področje je sodelovanje z mladimi slovenskimi izseljenci, ki so velikokrat vrhunski gospodarstveniki in v bistvu pomembni nosilci pomembnih funkcij v največjih in najbolj uglednih mednarodnih korporacijah. Tu se mi zdi ključna vloga društva Vtis. Predsednica je tudi danes z nami, ki v bistvu te mlade izseljence povezuje in jih motivira tudi za sodelovanje s Slovenijo. Mi kot urad tako Društvo Vtis kot fundacijo ASEF financiramo v nekoliko večjem obsegu, letos pa upam, da bomo uspeli. To rast, bi rekla, sredstev nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Verjetno je ena od tem, o katerih smo se tudi v okviru tega delovnega telesa največ pogovarjali, zamejska gospodarska koordinacija. Pred dvema letoma, ko smo skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ustanavljali to koordinacijo, se je zdelo, da bodo stvari mogoče šle zelo počasi zdaj. Po eni strani tudi gredo včasih počasneje, kot bi si želeli, po drugi strani pa mislim, da smo v zelo kratkem času naredili izjemno velike korake. Za urad je pomembno to, da so vsa naša krovna gospodarska združenja v sosednjih državah dobila popolnoma nov sistemski vir financiranja za njihovo delovanje, kar pomeni, da se lahko dvigne raven njihove profesionalnosti. Torej dobesedno, da lahko pridobijo novo osebje, s katerim v bistvu res dolgoročno in trajno izvajajo aktivnosti. Tik pred sprejetjem, upam no, je že vloženo medresorsko usklajevanje, pa je sprememba Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki podrobno ureja način dodeljevanja sredstev v bistvu programi za spodbujanje gospodarske osnove, ki bodo sedaj stekli v vseh štirih sosednjih državah nekako po vzoru Porabskega programa, ki smo ga peljali že v preteklih štirih letih. In s tem dejansko bo na voljo v štirih letih deset milijonov evrov za gospodarstvenike, podjetnike, Slovence v sosednjih državah, da bodo lahko nadgrajevali in razvijali svoje dejavnosti. In jaz sem prepričana, da bodo učinki tega programa opazni. Poleg tega pa sprememba zakona omogoča tudi to, da se v bistvu ta dejavnost nekako stabilizira, da jo vgradimo sistemsko v zakonodajo in da torej vzpostavimo večje možnosti za to, da tudi po letu 2029 se ti programi ponovno, da se tudi ti programi nadaljujejo. Omenila bi še dva pomembna vidika, ki nas mogoče še čakata kot dodatna naloga v prihodnjem obdobju. Na uradu vlagamo veliko, veliko dela in pozornosti v programe čezmejnega sodelovanja Interreg, smo prisotni, kolega Kojc, predvsem v odborih za spremljanje. In v bistvu zelo, zelo skušamo biti čim bolj v oporo predvsem zamejskim krovnim gospodarskim pri njihovem prizadevanju za pridobitev sredstev iz čezmejnih programov. In mislim, da je to tudi izjemnega pomena tudi za gospodarsko dejavnost. Se pa tu odpira eno vprašanje, ki nas čaka kot izziv. Prav pred kratkim smo se pogovarjali s predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Italiji. In je ponovno na mizo prišla ta tema, in sicer, da se soočajo organizacije z manjšimi likvidnostnimi težavami pri sodelovanju v evropskih projektih. V Sloveniji imamo ribniški sklad, ki v bistvu prijaviteljem pomaga, da nekako premostijo to obdobje med izvajanjem dejavnosti in pred prejetjem financiranja iz Evropske unije. In je to tudi ena tema, ki se ji bomo verjetno vsi skupaj morali posvetiti v naslednjih letih, da najdemo neko primerno rešitev.

Moja predzadnja točka so evropska združenja za teritorialno sodelovanje. Izjemno veliko smo govorili o Združenju za teritorialno sodelovanje MU-raba zaradi tako imenovanega skupnega slovensko madžarskega sklada. Velikokrat smo slišali od naših prijateljev s Koroške, da si želijo nekoliko več podpore, nekoliko več financiranja za geopark Karavanke. Ustanovili smo oziroma ustanovili so evropsko združenje za teritorialno sodelovanje v Gornji Radgoni, se pravi na Štajerskem, v ustanavljanju pa je še EZTS Kras-Carso. In velika želja je bila ponovno izražena prav pred kratkim tudi tukaj, ravno v tej dvorani, da bi nastalo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje na tromeji med Avstrijo, Italijo in Slovenijo in da bi torej zaobjelo to območje Benečije, Nadiških Terske doline, Ziljske doline in Kanalske doline. Torej, v bistvu res to območje, ki se sooča z največjimi razvojnimi težavami, ima pa hkrati velik razvojni potencial. V Sloveniji bomo morali najti dejansko nek način, da malo bolj intenzivno podpremo delovanje teh evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, še posebej tistih, ki imajo sedež zunaj Republike Slovenije, so pa njihovi ustanovitelji bodisi osebe javnega prava iz Republike Slovenije bodisi organizacije naših narodnostnih skupnosti.

Prav v ponedeljek in torek sva z ministrom gospodom Matejem Arčonom obiskala Porabje znova in smo kar nekaj časa preživeli na tamkajšnji vzorčni kmetiji. In smo se dejansko lahko prepričali na lastne oči, pa tudi vsi, ki ste kdaj bili tam, da je to res postal en tak nukleus gospodarskih dejavnosti. Kmetija posluje izjemno dobro, državna slovenska samouprava je v bližini kmetije kupila in obnavlja mlin, tam naj bi nastala majhna pekarna in kavarna. Torej se res na Gornjem Seniku oblikuje počasi ena taka slovenska četrt. V bistvu ta model vzorčnih kmetij je, se je izkazal za izjemno uspešnega in jaz sem prepričana, da bomo čez nekaj časa, malo časa, podobno lahko rekli tudi o slovenski vzorčni kmetiji v Prezidu v Gorskem Kotarju, torej, ko bo ta investicija, ki je dejansko zdaj tik pred koncem, zaključena. In se mi zdi, da je in to dokazuje tudi povezovanje naših organizacij v Agraslomak, ki je v bistvu najstarejša od vseh teh koordinacij, o katerih danes govorimo in je orala ledino. Oprostite, zato, ker so, pa ne zato, ker so kmetje, sem uporabila to metaforo, ampak v bistvu saj moramo vedeti, da dejansko, ko govorimo o gospodarski dejavnosti, da moramo upoštevati kmetijstvo kot izjemno pomemben del te gospodarske dejavnosti. Hvala za besedo.