Hvala lepa predsednica.

Dobro jutro vsem, kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Jaz bom samo probal ne predolgo generalno razpravljati, ne konkretno na nobenega od naštetih kandidatov oziroma kandidatk. Samo osredotočil se bom na, kako bi temu rekel, eno nerodno zadevo, ki smo jo izpostavili na 34. seji komisije, mislim, da se boste vsi spomnili; šlo je za postopek imenovanja sodnika na Okrajnem sodišču v Novem mestu. Mi smo izpostavili tam diskrepanco med informacijami iz Okrajnega sodišča v Novem mestu in mnenja vodstva tega sodišča in med poročilom o izbirnem postopku, ki ga je predložil in predstavil tule predstavnik oziroma predstavnica Sodnega sveta, takrat o tem sodniku.

No, rad bi vas obvestil, da se je izkazalo, da smo v izpostavljenih razpravah, ki jih je tule na komisiji in na Državnem zboru vodila v našem imenu oziroma izvajala v našem imenu doktorica Čadonič Špelič, da smo imeli prav. Očitno smo imeli prav. Prvič, izpostavili smo diskrepanco med tem, kar je bilo nam poročano in sporočeno in tem, kar je bila potem odločitev Sodnega sveta, torej še potem v predložitvi podatkov zaradi vprašanja kolegice doktorice Čadonič Špelič na 34. redni seji komisije, se je izkazalo, čeprav je bilo v osnovnem poročilu o izbirnem postopku napisano, da se je za oceno primernosti kandidatov zlasti upoštevalo dokončno mnenje predsednice Okrožnega sodišča v Novem mestu. Se ni, kajne, se je potem kasneje izpostavilo v odgovoru na predložitvi podatkov na vprašanje. Na 34. redni seji se je izkazalo, da ni bilo to mnenje, bi rekel, zlasti upoštevano. Tule že piše malo več, piše, čeprav ni bilo, ni bilo, ni. Torej, čeprav Sodni svet ni sledil mnenju predsednice Okrajnega sodišča, ga je pa upošteval.

Zdaj, kako upoštevaš eno mnenje, če mu ne slediš, mi ni čisto jasno. Sem par, par kolegov vprašal ali je to možno? In ni, kakorkoli. To je eno. To je to. Odpira vprašanje zaupanja oziroma nezaupanja v to, kar nam Sodni svet prinese sem na MVK in Državnemu zboru v odločanje. To je eno, en vidik. Drugi vidik pa je, da se je po tem celotnem postopku zgodila korespondenca do spoštovane moje kolegice, ki se pač ne bi, mislim, da ni normalno, no, da se to zgodi. Moja kolegica je bila izpostavljena pritiskom, bomo rekli, ene sorodnice tega kandidata, ki je bil takrat potem potrjen, mi smo glasovali proti, tam za okrajnega sodnika v Novem mestu, in še, tudi, tudi njegova osebna korespondenca se je zgodila do naše poslanke. Izkazalo se je, da je bilo pravzaprav utemeljeno, naš argument, naša argumentacija, da je treba slediti mnenju predsednice Okrajnega sodišča v Novem mestu. Žal mu večina ni sledila in ste potrdili tistega kandidata, kateremu ona ni dala najboljše ocene, ona je dala drugi kandidatki. In izkazalo se je, da je to, kar je kolegica Čadonič Špelič izpostavila, res in so se naši strahovi, naša pričakovanja potrdila. Samo generalno to izpostavim za to, da vemo kje se gibljemo in tudi, da pač se zavedamo tudi, da nam Sodni svet lahko napiše, da upošteva neka mnenja, ampak, ne vem, to upoštevanje je drugačno, kot si ga mi predstavljamo.

Samo toliko, hvala predsednica.