Lep pozdrav. Hvala za besedo.

Jaz bi najprej povedal, da se nam na Inštitutu za socialno varstvo zdi, da zakon prinaša vrsto pozitivnih sprememb, ki jih seveda nadvse pozdravljamo. Kljub temu pa se nam zdi, da predlog ne naslavlja povsem celostno nekih ključnih izzivov na področju rejništva, ki zaradi tega ostajajo nenaslovljeni, zato menimo, da bi bilo, če želimo nekako celostno prenoviti sistem skrbi za otroke, predlog dopolniti in pa ga tudi razširiti. Rejništvo bi bilo smiselno bolj povezati z ostalimi področji, kot sta na primer odpiranje institucij in prenova delovanja centrov za socialno delo. Jaz bi danes na tej seji izpostavil nekako tri do štiri ključne pomanjkljivosti predloga.

Predlog zakona sicer nakazuje premik v smer dezinstitucionalizacije tudi na področju kriznih namestitev, kar je seveda skladno s prizadevanji, da naj otroci odraščajo v družinskem okolju oziroma v okolju, ki je družini čim bolj podobno. Ravno zaradi tega je treba družinam nuditi kakovostno podporo, kot smo danes tudi že slišali, da do te potrebe po namestitvi otrok v rejništvo morda sploh ne bi prišlo. Zato se nam zdi, da bi predlog zakona lahko, da bi se lahko bolj osredotočal tudi na oziroma da bi lahko bolj izpostavljali tudi neko nujnost preventivnih ukrepov, podporo matičnim družinam, nujnost razvoja dodatnih storitev, podpore družinam v akutni stiski, da bi se na ta način sploh preprečila, preprečila nepotrebne namestitve v rejništvo. Prav tako se nam zdi smiselno bolj razmisliti o razvoju nekaterih novih oblik rejništva oziroma dodatnih oblik rejništva. Ena izmed takih oblik je na primer koncept začasnega rejništva v domačem okolju, kjer bi rejniki recimo nudili podporo otroku na domu, namesto da gre otrok k njim seveda samo v primerih, kjer je to varno, smiselno in pa primerno. Tudi nasploh je potrebno v primerih, kadar ni možnosti, da bi otroci še naprej živeli z biološkimi starši ali pa, da bi se k njim vrnili, zagotoviti nadomestno oskrbo otrok. V ta namen bi morali razviti celo paleto različnih možnosti vzgoje in oskrbe otrok z namenom, da zagotovimo otroku kar najbolj primerno obliko bivanja, ki naj bi ustrezala največji koristi otroka, njegovim potrebam in pa seveda te zakonske, te oblike nekako tudi zakonsko opredeliti. Ena od pomanjkljivosti predloga, kot smo danes tudi mogoče že slišali, je odsotnost ukrepov za aktivno rekrutacijo novih rejnikov. To kažejo na primer vsi podatki, glede na to, da je pomanjkanje rejnikov. Eden izmed ključnih izzivov bi bilo treba v zakon vključiti nekako bolj celovite in sistemske rešitve, ki bi presegale zgolj neke finančne spodbude, ki jih je kar nekaj v zakonu, v predlogu zakona. In pa administrativne poenostavitve. Te bi lahko, se pravi, te spodbude bi lahko vključevale na primer neke promocijske kampanje, rejništva, večje ozaveščanje in pa dodatne spodbude za rejnike, ki ne bi bile zgolj finančne. Prav tako je pomembno, da so rejniške družine dobro podprte, še posebej, ko sprejmejo na primer otroke, ki prihajajo iz kompleksnih življenjskih situacij. S tega vidika pozdravljamo, da predlog zakona vključuje tudi določbe o super vizije superviziji, rejnikom, kar smo tudi danes že slišali. Kot neko pomanjkljivost bi izpostavil še dva tipa prehodov. Se pravi obravnava nekaterih posebnosti povezanih s prehodom otrok iz institucij, recimo iz zavodske oskrbe, kjer na primer bivajo, v rejniške družine. Ta prehod je po našem mnenju precej zahteven, tako za otroke same, za rejniško družino, pa tudi izvorno družino in tukaj bi se morale te družine na ta prehod še posebej pripraviti. Zdi se nam tudi, da čeprav predlog omogoča podaljšanje rejništva do 26. leta. Ta predlog ne naslavlja dovolj celostno nekih izzivov, s katerimi se soočajo mladi pri prehodu iz rejništva v samostojno življenje. Kar je samo po sebi v Sloveniji že tako ali tako dokaj zahtevno. Ko pa otrok izstopa iz rejništva, iz rejništva v samostojno življenje, pa je temu tako še toliko bolj. Tukaj bi bili potrebni neki bolj specifični ukrepi in podporni programi, ki bi otrokom to obdobje seveda olajšali.

Opozoril bi na koncu še na pomanjkanje študij, analiz in raziskav rejništva v Sloveniji trenutno nekako nimamo nekega celostnega pregleda potreb in pa stanja na področju rejništva v Sloveniji. Inštitut za socialno varstvo je sicer v preteklih letih opravil dve študiji na to temo. Šlo je za analizo postopkov organizacije in standardov na področju rejništva, vendar je bilo to že v letu 2010. Potem pa še analizo življenjskih potekov oseb, ki so bile prikrajšane za normalno družinsko življenje v letu 2012, kjer je bilo, kjer je bil eden izmed fokusov tudi rejništvo. Pa vendar se nam zdi, da je teh raziskav oziroma analiz nekako premalo. Zato zelo podpiramo to, da trenutno na inštitutu izvajamo eno od takih raziskav v okviru našega letnega načrta, ki bi po našem mnenju lahko predstavljala nek temelj za oblikovanje morda kakšnega akcijskega načrta za razvoj rejništva, ki ga seveda po mojem mnenju nujno potrebujemo. Hvala.