Hvala lepa za besedo. Najlepša hvala najprej za vabilo, gospod predsednik, hvala lepa vsem prisotnim, ker vidim, da je zadeva res pomembna in iz tega vidika moram reči, da pri varuhu smo z vso skrbnostjo pristopili k temu, tako da mi dovolite nekaj besed.

Rejništvo je izjemno odgovoren in zahteven proces, v katerem je treba zagotoviti dobrobit otroka, ki je pogosto izpostavljen različnim travmam in izzivom zaradi predhodnih izkušenj v svoji biološki družini. Pri tem procesu je ključnega pomena, da se vsaka odločitev in vsak korak natančno spremlja, saj lahko napačni pristopi povzročijo dolgoročne negativne učinke na otrokovo dobrobit. Pri vsakem postopku rejništva je na prvem mestu otrokova največja korist. Pomembno je, da se zagotovi celovita podpora, ki omogoča otroku, da se razvije v varnem in stabilnem okolju. Otrok mora biti fizično varen pred nevarnostmi, kot so zanemarjanje, zloraba ali fizične poškodbe. Rejniki morajo zagotoviti varnost v vsakodnevnem življenju, od zaščite pred nezgodami do zagotavljanja primernega nadzora, kadar je to potrebno. Otroci v rejništvu so pogosto izpostavljeni čustvenim travmam zaradi preteklih izkušenj. Rejništvo mora otroku zagotavljati čustveno podporo, ki vključuje ljubezen, sprejemanje, razumevanje in potrpežljivost. To pomaga otroku pri premagovanju težkih čustvenih ovir. Otrok mora imeti možnost razvijanja socialnih veščin ter spodbujanja intelektualnih in ustvarjalnih sposobnosti. To pomeni, da mora imeti dostop do izobraževanja in podpore pri učenju, če je to potrebno. Zagotoviti se mora tudi podpora za specifične potrebe, kot so telesne ali duševne motnje, če so prisotne. Rejništvo mora otroku omogočati ne samo čustveno stabilnost, ampak tudi normalizacijo življenjskih okoliščin, vključno z izobraževanjem. Otroci imajo pravico do izobraževanja in rejništvo mora zagotoviti, da bodo vključeni v šolski sistem bodisi da je ta prilagojen, če imajo posebne potrebe. Nekateri otroci v rejništvu imajo posebne potrebe. Rejnik mora biti sposoben prepoznati te potrebe in zagotoviti dodatno pomoč kot je posebna izobraževalna podpora ali terapija. Otrok mora imeti priložnost za razvoj svojih interesov, talentov in veščin, tako da se lahko počuti kompetentno in doseže svoj polni potencial. Otroci, ki se znajdejo v rejništvu, so pogosto preživeli travmatične izkušnje v svoji biološki družini. Pomembno je, da se zagotovi dostop do psiholoških in terapevtskih storitev, ki otroku pomagajo obvladovati travme, žalovanje in stres, povezane z ločitvijo od biološke družine. Psihoterapija in svetovanje sta ključna za obvladovanje čustvenih težav, ki so lahko dolgoročne narave. Otrok mora imeti čas, da se prilagodi novemu okolju. Bodisi gre za začasno bodisi za dolgotrajno rejništvo. Pomembno je, da rejnik ne pričakuje prehitrih sprememb, ampak ustvarja prostor za otrokov postopen razvoj in prilagoditev. Kadar je to mogoče, je izredno pomembno, da otrok ohrani stike z biološkimi starši, saj ohranjanje vezi z biološkimi starši pripomore k čustveni stabilnosti in identiteti otroka. Vendar pa mora biti to vedno in povsod v interesu otroka. Otroci v rejništvu pogosto iščejo občutek stabilnosti in kontinuitete, pomembno je, da je otrokovo življenje čim bolj stabilno. Idealno bi bilo, da otrok ostane v isti rejniški družini, če je to mogoče in v njenem interesu. Pogosto menjavanje rejniških družin lahko povzroči dodatno čustveno škodo. Otroci potrebujejo strukturo in rutino v vsakodnevnem življenju redna in predvidljiva rutina pomaga otroku, da se počuti varno in obvladuje negotovost. Otrok, ki je dovolj star, mora imeti priložnost, da sodeluje pri odločitvah, ki se nanašajo na njegovo prihodnost, v skladu z njegovimi zmožnostmi in razumevanje. Pri urejanju rejništva je ključno, da se vedno upoštevajo otrokov interes in specifične potrebe, saj je vsak otrok v rejništvu edinstven. S tem, da se zagotovi ustrezna podpora za otroka, rejnika in biološke starše, se lahko postavi temelje za zdravo in srečno prihodnost otroka. Stabilno, ljubeče in strokovno okolje je ključnega pomena za uspešno in trajno prilagoditev otroka v rejniškem okolju. Rejništvo v Sloveniji kljub temu, da je zakonodaja in institucionalna podpora dobro razvita, še vedno predstavlja številne izzive tako za otroke, rejniške družine kot tudi za strokovne delavce, ki so vključeni v ta proces. Eden največjih izzivov pri nas je pomanjkanje dovolj usposobljenih in pripravljenih rejniških družin, zlasti za otroke s posebnimi potrebami, starejše otroke in otroke z večjim številom čustvenim ali psiholoških težav. Rejniki so ključnega pomena za uspešen razvoj otroka v rejništvu, vendar pogosto ni dovolj ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti to odgovornost. S pomočjo kampanj, izobraževalnih programov in medijskega poročanja bi bilo treba povečati ozaveščenost o pomenu rejništva in njegovih koristi za otroke. Da bi rejniške družine lažje sprejele otroke, bi morali imeti dostop do celovitega in rednega usposabljanja. Pomembno je, da se rejnikom nudi tudi redna psihološka podpora in svetovanje. Pomembno je izboljšati finančne spodbude za rejniške družine, da bi pritegnili več ljudi k rejništvu. Hkrati pa bi bilo potrebno zagotoviti tudi dodatno pomoč za rejnike pri usklajevanju službenih obveznosti in skrbi za otroke. Rejniki pogosto čutijo izgorelost in izčrpanost, saj skrb za otroke v rejništvu ni le čustveno, temveč tudi fizično zelo naporno. Pomanjkanje ustrezne podpore, tako institucionalne kot tudi osebne, lahko vpliva na kakovost oskrbe in včasih vodi do tega, da rejniki ne zmorejo obvladovati vseh zahtev, povezanih z rejništvom. Zagotoviti je torej treba stalno podporo za rejniške družine, vključno s psihološkim svetovanjem s skupinskimi srečanji z drugimi rejniki, kjer se lahko izmenjujejo izkušnje, ter dostopom do strokovnjakov za reševanje konkretnih težav. Pomembno je, da se rejnikom omogoči ustrezna počitniška obdobja, dostop do nadomestnih skrbnikov in druge oblike podpore, da preprečimo izgorelost in povečamo dolgoročno uspešnost rejniških družin. Rejništvo v Sloveniji se sooča s številnimi izzivi, vendar z ustreznimi ukrepi, kot so povečanje števila usposobljenih rejniških družin, izboljšanje dostopa do psihološke pomoči, boljše usklajevanje med institucijami in večja podpora za rejnike lahko bistveno izboljšajo položaj otrok v rejništvu. Rešitev teh težav zahteva sodelovanje vseh. Ključnih akterjev, od državnih organov do strokovnjakov in same skupnosti, da se zagotovijo najboljše možnosti za otroke. Ki potrebujejo oskrbo in zaščito. Hvala lepa za pozornost.