Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, minister, državni sekretar s sodelavkami in ostali, lepo pozdravljeni.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 18. izredni seji, 12. maja in se pri tem seznanila tudi s stališči Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Rejniškega društva Slovenije in društva Deteljica. Ker sta obe predstavnici obeh društev tukaj prisotni jima bom prepustil, da v nadaljevanju same povzamete, povzameta njihova stališča.

V okviru komisije smo prepoznali pozitiven namen predloga zakona, ki pa bi ga bilo dobro nadgraditi še z nekaterimi pripombami stroke in civilne družbe, saj nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju rejništva in posvojitev iz prve roke poznajo težave, s katerimi se soočajo rejniki in rejnice ter posvojitelji in posvojiteljice.

Naša komisija se zavzema tudi za več povezovanja znotraj stroke in z ostalimi poklicnimi profili, ki lahko pripomorejo k boljšemu delovanju sistema. Z boljšim delovanjem sistema z nevladnimi organizacijami, oblikovalci politik in odločevalci na tem področju in tako se bo v prvi vrsti izkazalo življenje in izvedljive ne zgolj birokratske rešitve. Komisija prepoznava tudi nujo po prilagoditvi še nekaterih drugih zakonov s področja delovne in tudi družinske zakonodaje, na primer Zakon o delovnih razmerjih družinskega zakonika in podobno, da bi lahko sistem rejništva deloval še bolje. Pozvali smo tudi k okrepitvi izobraževanje tako strokovnih delavcev na centrih za socialno delo kot samih rejnikov in članov rejniških družin. Veliko znanja se sicer pridobi izkustveno, a pravilno svetovanje lahko v bistveni meri olajša stike rejnikov in rejnic, s tega vidika smo podprli tudi ukrep supervizije. Pozvali smo tudi k okrepitvi kadra na centrih za socialno delo, ki bi se specializirano ukvarjalo s področjem rejništva, a bili hkrati seznanjeni z realnostjo, da tudi o vseh vloženih naporih za povečanje kadrovskih načrtov, kadrovske slike trenutno ni mogoče izboljšati, saj ustreznih dodatnih kadrov na trgu sploh ni dovolj. Komisija ocenjuje, da slednje terja resen razmislek tudi v družbi, v katero smer se bo usmerila v prihodnje, v ljudi in medčloveške odnose ali kam drugam. Podprli smo tudi poziv nevladnih organizacij, da naj se intenzivneje pristopi k zagotavljanju več možnih izhodov za otroke iz sistema rejništva, še zlasti po 18. in 26. letu starosti, ko bi se ob ustrezni podpori že lahko osamosvojili. Pa tudi, da se pooblastila v zvezi z različnimi postopki, v katere je vključen otrok, ki je nameščen v rejništvo, ustrezno razširi tudi na druge družinske člane oziroma partnerje rejnika, rejnice, ki je nosilec, nosilka dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti in s tem nosilca rejništvo vsaj malo razbremeni. Strinjali smo se tudi s pozivom nevladnih organizacij, da naj se delo rejnikov in rejnic glede na njihove obremenitve in odgovornost ustrezno finančno ovrednoti, na primer s primerljivo z osebno asistenco. Komisija prepoznava tudi odgovornost celotne družbe za zagotavljanje sistema rejništva, ki bo otrokom, ki ostanejo brez možnosti bivanja v matični družini, resnično v oporo. Sem sodi tudi ozaveščanje družbe o spoštljivem odnosu tako do otrok, ki so nameščeni v rejniške družine, kot do rejnikov in rejnic, ki si zaslužijo veliko spoštovanje za svoje opravljanje poslanstva. K bolj spoštljivemu in senzibilnemu odnosu do otrok in rejnikov bi se lahko po oceni komisije doprinesle tudi predlagane posodobitve izrazoslovja na tem področju, h katerim pozivajo, da naj pristopijo nevladne organizacije.

Komisija je predlog zakona ocenila kot dobro odskočno desko za naprej, ga soglasno podprla in izrazila prepričanje, da se lahko nekakšno, lahko kakšno od predlaganih izboljšav na podlagi amandmajev upošteva tudi že danes oziroma na vaši seji. Do amandmajev se žal nismo opredeljevali, ker nismo bili z njim seznanjeni. Verjamem pa, da so upoštevani in da bodo tudi danes podprti. Hvala za vašo pozornost.