Hvala lepa in lepo pozdravljeni.

Sam bi najprej rad povedal, da sem vesel, da imamo pred sabo končno novelo Zakona o rejniški dejavnosti. Vsi vpleteni, se pravi tako civilna družba, resorji kot poslanke in poslanci na čelu z Darkom Kranjcem, ki je tukaj največ pomagal, veste, da je bilo težko do te točke priti, zelo težko, da pa je bilo nujno do te točke priti. Namreč rejništvo je izjemno pomembno, izjemno pomembna institucija v Sloveniji, ki skrbi za otroke, ki so iz deprivilegiranih okolij, ki so iz nestabilnih družin, iz družin, kjer se pojavljajo težave z alkoholizmom, drogami, nasiljem ali pa enostavno kjer starši za otroke ne znajo skrbeti. Marsikaj se lahko zgodi in zgodbe, ki jih beremo v medijih na praktično redni bazi, so take, da se nam lahko dostikrat para srce. Rejnikov primanjkuje, sistemsko jih primanjkuje, njihovo število upada, kar pripelje tudi do takih ekscesov kot smo lahko pred nekaj časa brali, da je ena deklica, ki je bila nameščena v kriznem centru Palčica - tam naj bi bili otroci cirka 14 dni nameščeni -, potem pa gredo bodisi nazaj v svojo družino bodisi k rejnikom, no, ta deklica je bila tam, če se ne motim, 9 mesecev. In da bi se izognili takim situacijam, je nujno, da postavimo drugačen okvir rejniškega sistema, da postavimo rejniški sistem nazaj na noge. Tukaj vam lahko grafično pokažem, kako se je število rejnikov gibalo skozi leta. / pokaže zboru& Namreč, odkar smo na Ministrstvu za delo vzpostavili sistem ISCSD, se pravi informacijski sistem centrov za socialno delo, se je število rejnikov od leta 2004, ko jih je bilo 867, do danes zmanjšalo na 553. Glavni razlog za to je, da so bili rejniki po navadi v Sloveniji tradicionalne rejniške družine, drugi ljudje, ki vstopajo v sistem, pa lahko zelo hitro ugotovijo, da pač je to res naporno delo. Saj si lahko predstavljate, kako je skrbeti za otroka, ki ga dobite, pa ima za sabo hudo travmatično izkušnjo, in tega otroka postaviti na noge, ga zmotivirati za življenje, za šolo in tako naprej, hkrati pa ta otrok ni posvojen, ne, ta otrok se lahko kadarkoli vrne v svojo družino. In medtem ko je med posvojitelji veliko interesa, ga je za rejnike zelo malo.

Zdaj v tem smislu prihajamo z novelo zakona, ki je pred nami, ki predvsem izboljšuje materialni položaj tako rejniških družin kot rejnikov. Hkrati pa z različnimi spodbudami omogočamo, da se ljudje lažje vključijo v sistem. Ena od glavnih sprememb je namreč tale. Do zdaj je bilo, je bil normativ za rejnike, da so imeli plačane prispevke in tako naprej, da so imeli najmanj tri otroke. Po novem ta normativ zmanjšujemo na enega otroka, se pravi tri na enega, zato da je bolj spodbudno, da tudi tisti, ki se odločijo, da bodo pa enega otroka vzeli v rejništvo, že dobijo določene benefite iz sistema. Potem bistveno zvišujemo rejnine in nadomestila, recimo trenutno je minimalna rejnina 667 ev..., 676 evrov, po novem bo 998. Maksimalna rejnina je po starem 851 evrov, po novem bo 1497. Oskrbnine so bile prej 510 evrov, po novem 637, plačilo dela po starem je 166 evrov, po novem je 360 in tako naprej. Skratka vse te postavke raztegujemo tam za približno 50 odstotkov, da sistem naredimo bolj, bolj zanimiv. Hkrati izboljšujemo okolje za rejnike, ker jim bomo ponudili tudi stvari kot so supervizija. Ponujamo jim usposabljanja enkrat na tri leta, ponujamo jim brezplačno pravno pomoč, omogočamo boljše plačilo in boljše pogoje vikend rejnikov - tudi taki so, kjer so otroci za vikend, potem pa se vrnejo v svojo družino. In vse to smo več kot dve leti usklajevali z zainteresiranimi poslanci, z rejniško skupnostjo, z drugimi resorji in jaz mislim, da smo tukaj prišli do enega velikega soglasja, za katerega vsi vpleteni verjamemo, da je poseg v sistem in nadgradnja sistema dovolj korenit, da bomo lahko žalostno sliko rejništva, ki nam v bistvu je v upadu že zadnjih 20 let, končno prelomili in povečali zanimanje za rejništvo, omogočili, da se bodo otroci, ki rejnike potrebujejo, v rejniške družine tudi namestili in s tem naredili bistven korak k izboljšavi življenja oziroma izboljšanju življenjskih možnosti in priložnosti za otroke, ki to potrebujejo - za otroke, ki so danes v zavodih, za otroke, ki so mogoče v nemogočih razmerah zaradi tega, ker jih socialni delavci nimajo kam dati -, predvsem pa, da bomo s tem izboljšali družbeno sliko za tiste med nami, ki so najbolj prikrajšani.

Tako da, evo, toliko mogoče za moj kratek uvod.Verjamem da me bodo kolegi dopolnili. In hvala za pozornost.