Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Torej v imenu zaposlenih v vzgojno izobraževalnem sistemu, ki so organizirani v sindikatu SVIZ, preko 37 tisoč jih je v tem sindikatu, seveda gre za največji sindikat v Republiki Sloveniji. Najprej želim tudi v imenu Sviza izpostaviti pomen tega sistemskega financiranja v višini, ki je sicer nekoliko dolgoročneje postavljena na 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda, pa vendar, gre za preobrat v miselnosti in korak v pravi smeri. Namreč, mi smo 10, 12 let, zadnjih, opozarjali na to, da se v naše sicer prej dobro financirano vzgojo in izobraževanje zelo malo vlaga. In takrat, če samo ponazorim z eno številko, podatke jemljem iz OECD, leta 2005 je Slovenija vlagala v vzgojo in izobraževanje 6,2 odstotka bruto domačega proizvoda, potem je pa leta 2012, 2012 sledil strm padec na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda in od takrat se nismo pobrali sistematično, še vedno se vrtimo tam. Zadnji podatek OECD iz leta 2021, kasnejšega nimamo, je 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda. In podobno pada tudi delež v proračunu, ki je namenjen za vzgojo in izobraževanje. Tako, da je ta, ta, to sistemsko vsakoletno povečevanje sredstev za investicije in razvoj in kot veste, prav za ta dva elementa vedno zmanjka denarja, seveda lahko premik. Sicer mislimo, da je to premalo in prepočasi, pa vendar ne bomo skrivali, da smo zadovoljni, da je potem, ko je SVIZ naslovil poziv k temu, da gre to v zakon in je prišlo potem tudi do, smo to predstavili tudi predsedniku Vlade, da je prišlo do tega premika In si lastimo tudi del zaslug, da je to zdaj noter zapisano.

Zdaj, če želimo, da bi vzgoja in izobraževanje ostala na tej ravni, potem bo treba tu v naslednjih letih narediti še kakšen korak v to smer, sicer pa gre za pomembno, pomembno spremembo.

Pozdravljamo tudi vse tiste elemente zakona, ki se vežejo na plačni sistem, zlasti na dopolnilno delo, ki je omogočeno. Veste, da imamo strahotne težave s kadri. Sicer mislimo, menimo, da to ni ustrezno, torej, dolgoročno ni rešitev, da bi dodatno obremenjevali učitelje in učiteljice s temi urami, ki bodo tukaj na razpolago, pa vendar v tem trenutku je to edina rešitev, če želimo ustrezno imeti, da je otrokom, dijakom, mladostnikom zagotovljena ustrezna, ustrezna raven in kakovost izobraževalnih programov. Prav tako podpiramo tisto točko zakona, ki na nek način zdaj sicer malček bolj skrito, ne tako dramatično, preprečuje združevanje vrtcev. Ne skrivamo, kot veste, je Sviz za neko učinkovito akcijo preprečil združitev ljubljanskih vrtcev pred dobrim letom in pol zbral več kot 70 odstotkov podpisov vseh zaposlenih v ljubljanskih vrtcev proti tej združitvi. in ta določba v 7. členu seveda zdaj onemogoča tako združevanje. Bili bi bolj veseli, če bi bila tudi spodnja in zgornja omejitev, ker nekateri vrtci so preveliki, po drugi strani pa občine prerade vrtce pridružujejo k osnovnim šolam, kar povečuje tveganje, mi rečemo, pošolanja vrtcev, da se orodja, miselnost, ki je sicer značilna za osnovne šole, potem prenaša v vrtce ker so ravnatelji, pa ravnatelji osnovnih šol. In nehote izgubljamo tisto specifičnost, ki je potrebna za to raven vzgoje in izobraževanja.

Kar se tiče soglasja, smo bili zelo ambivalentni, mi smo sicer v tistem dopisu nasprotovali soglasju ministra, zlasti v točki, ko prihaja do razrešitve do razrešitve ravnatelja na podlagi presoje sveta zavoda, ki je ocenil, da pač je ravnanje ravnatelja lahko škodljivo. Tam je seveda možno, da pride tudi do političnih opredelitev, recimo politično ravnatelj, ki je blizu ministru, bi lahko minister ne dal soglasja k taki razrešitvi zato, smo pa zadovoljni, da se je upoštevalo naša opozorila, da je zdaj soglasje ministra po drugi strani zadovoljni, izrazito jasno opredeljeno v nekaj točkah, mimo katerih minister ne more ne dati soglasja. Namreč, ima natančno določene zakonske elemente, kdaj ne more dati soglasja, zato je napačno rečeno, da minister daje soglasja.

V zakonu je pravzaprav, so navedeni elementi kdaj minister ne sme dati soglasja in so te decidirano opredeljene, to je v tej situaciji, ki ni idealna pozitivna stran tega.

In na koncu bi želeli opozoriti, da absolutno nasprotujemo temu, da se je svetu zavodov vzela pristojnost, da ostane pritožbeni organ za zaposlene tudi takrat, kadar gre za delovno-pravna vprašanja. Tu se nam zdi, da gre nedvomno za poseg v pridobljene pravice in ne sprejemamo tega argumenta ministrstva, da so, da pač nismo, da sveti zavodov niso kvalificirani za tako presojo. Namreč, enake postopke poznamo na področju kulture in v državni upravi. In seveda ne pozabiti, da je ključna, koncept našega javnega šolstva temelji na tem, da je participativno, da lahko vsi deležniki povedo svoje poglede, stališča, ki se v svetih zavodih potem usklajujejo oziroma se najdejo najboljše rešitve, ali gre za starše ali gre za zaposlene ali za ustanovitelje in še nekaj posebej podčrtujem. Da so vsi ti predstavniki izvoljeni tako kot ste poslanci, ki tudi niste strokovnjaki in poslanke za posamezna področja, ampak je mandat, ki ga imate, seveda vas kvalificira zato, da o teh stvareh presojate, zato je ta argument, ni prepričljiv in zato smo mi tudi odbor naslovili prošnjo, da poslanke in poslanci sprejmete naš amandma, ki bi vrnil to sedanjo ureditev tako kot je, ki je navsezadnje več kot 20 let ne povzroča nobenih težav. Tukaj se bojimo, da je šlo bolj za kaprico ene skupine ravnateljev, ki je imela s tem nekaj težav v preteklosti, kot pa za neko resno argumentacijo.

In še enkrat prošnja, da to poslanke in poslanci resno premislite o tem našem amandmaju. Hvala lepa.