Hvala lepa.

Zdaj, z vidika Zavoda za šolstvo, torej predvsem z vidika razvoja in urejanja sistema vzgoje in izobraževanja, so predlagane spremembe krovnega zakona bistvenega pomena. Še vedno mogoče se premalo zavedamo, da vprašanja, ki so tukaj najbolj izpostavljena še danes niso edina oziroma področja, ki jih ureja ZOFVI. Na ZOFVI praktično temelji cel sistem vzgoje in izobraževanja. Zdaj, mogoče bom omenila tiste zadeve, ki se nekoliko manj, o katerih se nekoliko manj govori sicer, ampak so za razvojno delo v vzgoji in izobraževanju bistvenega pomena.

Najprej pozdravljamo to, da bi se končno fiksiralo delež bruto domačega proizvoda za vzgojo in izobraževanje, ker je to za razvoj sistema in stabilnost sistema ključno. Namreč, naš sistem že nekaj let razvoj popolnoma naslanja na projektna sredstva, na evropska sredstva, ki niso stabilna in s tem, ko se gradi razvoj na projektih, se nam dogaja to, da se novost ne prilagaja samo potrebam vzgojno izobraževalnega prostora, ampak tudi zahtevam projekta. Hkrati pa ni zagotovljena niti implementacija v sistem niti sredstva za vzdrževanje v bistvu tega, kar se v projektih doseže. Tako da se marsikdaj po izteku projekta vse pridobljeno nekako v nekaj letih tudi ponovno izgubi. In seveda tukaj naj dodam, da so pomembna tudi vlaganja v infrastrukturo. Marsikdaj je spet v bistvu to, ali bo šola dobila računalnike, če po domače povem, ali neodvisno od tega, ali imamo na voljo evropska sredstva ali ne. Tako da tukaj mislim, da je to daleč najpomembnejši predlog v okviru celotnega zakona. Potem bi mogoče poudarila tiste spremembe, ki so ključne za zavode iz 28. člena ZOFI oziroma ki so ustanovljeni na podlagi 28. člena ZOFI torej Zavod za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje in tako naprej, kar nekaj nas je, ki skrbimo seveda za podporo vzgojno izobraževalnim zavodom in zaposlenim v vzgojno izobraževalnih zavodih in seveda tudi za razvoj in urejanje sistema. Nekatere spremembe so take narave, da v bistvu urejajo tudi področje delovanja naših zavodov. Do tega trenutka oziroma veljavni zakon se v večini primerov predvsem osredotoča na vzgojno izobraževalne zavode, kar zavodi iz 28. člena ZOFI niso. No, sistemsko gledano se mi zdi tudi zelo pomembne predlagane novosti oziroma popravki v 12., 13. in 14. členu zakona obstoječega zakona. To so spremembe, ki se tičejo področja sprejemanja izobraževalnih programov, opredelitve delov izobraževalnih programov in podobno. Zato, ker praksa kaže, da veljavna ureditev ni več ustrezna in zaradi pač starih zakonskih podlag imamo včasih v praksi resne težave, ko želimo uvesti določene programske novosti.

Potem bi posebej pozdravila tudi še možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu. Namreč, tukaj bi poudarila, da marsikdaj, če želimo uvesti neko novost v šolstvo in to peljemo preko razvojnega projekta ali pa raziskoval neke razvojne naloge, potrebujemo, v tej nalogi učitelje. Novosti pač ne moremo uvajati, če jih prej ne preizkušamo v praksi in seveda to pomeni, da jih lahko preizkuša samo učitelj v razredu in če je učitelj že polno zaposlen pri svojem delodajalcu, seveda, da to delo opravlja na šoli, vendar ima dodatne naloge. In tudi za to, ne samo za reševanje kadrovske stiske, je pač ta določba ključna, če želimo skozi šole in vrtce, torej z udeležbo strokovnih delavcev in ravnateljev, peljati tudi razvojne naloge.

Potem seveda bi pa omenila na koncu tudi še področje kakovosti. Področje kakovosti, ne bom rekla, da je zanemarjeno v našem vzgojno izobraževalnem prostoru, je pa vsekakor zelo segmentirano, torej tako, da se kakovost zagotavlja po delih. Zdaj, v tem primeru mislim, da je pomembno tudi, da se postavlja to nekako celovito, da ne bomo vedno govorili predvsem o mednarodnih raziskavah, medtem ko na nacionalnem področju pač je pa zadeva nekoliko bolj, bom rekla, v oblakih.

Toliko, hvala lepa.